Risbe mnogokrat vsebujejo podobe v podobi. Gledalca napotujejo k minimalističnim izkušnjam življenja, kjer je za izpoved dejanja dovolj samo ena beseda. Umetnik v svojih likovnih stvaritvah pretvarja svet konkretnega v likovni svet, kjer je vse podoživeto. Resnica in resničnost vsega sta srž Trobentarjevega življenja in ustvarjanja, je zapisal kustos Miloš Bašin.

Umetnik je o svojem ustvarjanju zapisal: "Sliko gradim kot stavbo v vsemirju. Stavbo. Dom duha z mestom v improvizaciji. Saj je vsemirna pozicija, ki si jo nosilec z njo deli, prisvojena, edina resnična baza novuma. V njej še ni prisvojitev penetratorja. Slika zre akterja, ona že ima praspomin. Akter je le klovn, ki se ji klanja kot bogat klas. Nje mesto je viden del preteklosti, ki veleva graditelju, na kaj, kam in kako postaviti belo vertikalo svoje uravnoteženosti, še preden si jo ratio prisvoji."

Slikar, skladatelj, pesnik, pevec in kitarist
Leta 1951 rojeni Trobentar je iz slikarstva diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, dve leti pozneje pa je končal specialistični študij slikarstva pri Jožetu Ciuhi. V študijskem letu 1994/1995 se je izpopolnjeval v Pragi. V sedemdesetih in osemdesetih je deloval kot likovni pedagog v Kočevju, kjer je leta 1985 v sedanji Srednji šoli ustvaril monumentalno stensko sliko Svoboda ni zlo/boda. Od leta 2004 deluje v Posočju.

Je avtor več kot 30 samostojnih in prav toliko skupinskih razstav, ilustracij in grafičnih oprem knjig, pa tudi idejnih povezav med glasbo in sliko, ki jih je začrtal v nekaterih projektih. Uveljavil se je tudi kot skladatelj, pesnik, pevec in kitarist v glasbenih skupinah Sedem svetlobnih let, Na lepem prijazni in Saeta ter s samostojnimi glasbenimi nastopi kot pevec in kitarist. Je dobitnik Levstikove nagrade za ilustracijo.