Danes odprta razstava Tü mo. Slovanska poselitev Prekmurja. je del Evropske prestolnice kulture (EPK), predstavlja pa bivalno in materialno kulturo slovanskega življa, ki se je na območju Murske Sobote naselil v drugi polovici 6. stoletja.

Na ogled tudi maketa slovanske zemljanke
"Že sam naslov razstave 'Tü mo.' oz. 'Tukaj bomo.' je dovolj pomenljiv, saj pove, da so se slovanski priseljenci preprosto odločili, da se naselijo med polji in potoki pri Murski Soboti, da tukaj živijo, tukaj umirajo. Kasnejšim rodovom so pustili sled spomina svojega bivanja preko skromnih ostalin, ki so – prekrite z zemljo – čakale stoletja, da jih odkrije lopata arheologa," je o razstavi zapisal njen avtor, arheolog Branko Kerman.

Med letoma 2000 in 2002 so bili na poljih južno od Murske Sobote pri arheoloških izkopavanjih na avtocestni trasi odkriti ostanki zgodnjeslovanske poselitve. Starost zemljanke, preprostih bivališč Slovanov, so določili z radiokarbonskimi analizami drobcev oglja in tako potrdili nastanek naselbin na tem geografskem območju že v drugi polovici 6. stoletja. Na razstavi je prikazano, kako so se Slovani preživljali, na ogled pa je tudi maketa zemljanke z notranjo opremo.

Vplivi Bizanca in Avarov
V prvem izmed treh delov razstave so predstavljene selitev iz severne Moravske na naš prostor, kjer so prevladovali Avari, prostoročno izdelana luknjičasta keramika s konca 6. in 7. stoletja in preproste hiše zemljanke. Drugi in tretji del razstave predstavljata keramiko iz 8. do 12. stoletja, ko se začne visoki srednji vek.

Kerman je razložil, da so arheologi odkrili grobišča s skeletnim in žganim načinom pokopa, znotraj slovanske materialne kulture pa so tudi predmeti, značilni za Avare, kar kaže na njihov kulturni vpliv. Odkopane zemljanke, peči, vodnjaki, gospodarski objekti in grobišča, predvsem pa značilna lončenina, so ključni dokazi za razumevanje slovanske naselitve. Med ostalinami, ki jih pripisujemo Slovanom, so se ohranili tudi sočasni, a maloštevilni predmeti bizantinskega in avarskega izvora, predvsem deli noše in okrasja. Pridobljeno gradivo je izjemno in predstavlja novost v raziskovanju in poznavanju slovanskega obdobja v širšem slovenskem prostoru.