Umetnine na razstavi, ki bo odprta še do 6. septembra, so v veliki večini razstavljene v zatečenem stanju, v kakršnem jih je Slovenija prevzela iz diplomatskih in konzularnih predstavništev nekdanje SFRJ.

Načetih eksponatov nalašč niso restavrirali
Kot je izpostavila direktorica galerija Barbara Jaki, del za razstavo niso restavrirali prav zato, da opozorijo na to, da je umetnine potrebno primerno vzdrževati. V nemuzejskem okolju, kjer vlaga, temperatura in svetloba niso nadzorovani, so bolj izpostavljene poškodbam in hitreje propadajo. Na nekaterih geografskih področjih so nihanja vrednosti naštetih dejavnikov še posebej velika in pomenijo še posebej veliko tveganje za stanje umetnin, denimo monsunsko podnebje z obdobji velike zračne vlažnosti, je poudarila.

Za razstavo so delno uredili le nekaj del na papirju. Oskrbeli so nove paspartuje, ponekod zamenjali steklo in okvire. Na slednjih je na razstavi opaziti največ poškodb, še posebej na robovih in na vogalih, ki so najbolj izpostavljeni poškodbam, med drugim jih poškoduje brisanje prahu z vlažnimi krpami.

Darila se (večinoma) vračajo k obdarjencem
Pa razstavi se bo večina umetnin vrnila na lokacije, od koder so prišla. Razstavljene umetnine prihajajo iz Berlina, Berna, Budimpešte, Dunaja, Gradca, Haaga, Londona, Madrida, Milana, Pariza, Prage, Rima, Soluna, Stockholma, Trsta, Varšave in Züricha. Med razstavljenimi deli je 32 slik in 36 del na papirju 34 slovenskih umetnikov.

Tiste umetnine iz zbirke, ki so v preveč slabem stanju, da bi lahko potovale, bodo začasno ostale tukaj. Pozneje bo potrebno zagotoviti sredstva za njihovo postopno restavriranje in jih vzpostaviti v tako stanje, da bodo lahko ponovno potovale, pravi Jakijeva.

Doslej so na razstavi našteli približno 4000 obiskovalcev. Poletje je v galerijo pripeljalo veliko turistov, razstavo pa si je ogledalu tudi veliko tujih predstavnikov in diplomatov, zanje so ob rednih nedeljskih vodstvih organizirali več dodatnih vodstev.

Potrebovali bi "diplomatsko zbirko"
Sicer pa se po besedah Jakijeve v Narodni galeriji zavzemajo, da bi se oblikovala tako imenovana diplomatska zbirka. Ta bi zajemala umetnine, ki so že zdaj na naših predstavništvih v tujini, fond pa bi se sproti dopolnjeval z novimi umetninami, z odkupi, morda celo v obliki štipendijske politike, kar bi bilo dobro tako za umetnike kot za bogatitev zbirke.

Upoštevajo tudi okus diplomatov
Kot je dejala, so v državah, od katerih so pridobili podatke o organizaciji tovrstnih zbirk, te organizirane na način, da je del umetnostnega inventarja ambasad, rezidenc in drugih državnih predstavništev stalen, del pa si lahko diplomati vsakokrat ko odidejo na misijo, izberejo sami. Umetnine prevzamejo za čas svojega mandata in jih po tem predajo nazaj v matično zbirko, pri čemer so odgovorni tudi za njihovo materialno stanje.

Umetnine so v zbirko prišle na različne načine - z odkupi, donacijami. Danes je težko ugotavljati provenienco in način pridobitve za vsako umetnino posebej, saj so se podatki z arhivskimi dokumenti vred porazgubili. Zagotovo pa je bilo pridobivanje umetnin vsaj do nekega obdobja sistematično in načrtno, saj so jih razporejali lokacijam primerno. V Pariz so šla denimo kakovostnejša dela, specifične pa so tudi zbirke umetnin v Trstu, Rimu in drugod.