Razstava Ujeti prostori, ki jo v razstaviščnih prostorih Lapidarija kostanjeviške galerije odpirajo drevi ob 19. uri, bo na ogled do 3. novembra.

Kostanjeviško občinstvo je dobro seznanjeno z delom Karla Plemenitaša, saj se je s svojimi grafičnimi deli ta prvič predstavil že leta 1982 v Lamutovem likovnem salonu. Nato se je leta 2008 v Galeriji Božidar Jakac v razstavišču Lapidarij predstavil z avtorsko instalacijo na grafiki baziranih del. Z aktualno razstavo, s katero se umetnik torej po 16 letih vrača v razstaviščne prostore Lapidarija, pregledno predstavlja pomembnejše ustvarjalne cikle v njegovem več kot štiri desetletja trajajočem ustvarjalnem obdobju.

Skice in kolaži, grafika ter keramika
Umetniška abeceda Karla Plemenitaša je sorodna umetniški abecedi Bogdana Borčića (1926–2014) po "redukciji barve in gradnji elementov abstraktnih kompozicij, sestavljenih iz geometrijskih oblik kroga, kvadrata in trikotnika. Te umetnik v samosvojih metamorfozah preigrava, spaja, lomi, prazni in napolnjuje. Premene oblik, repeticija in odnosi med njimi ustvarjajo dinamične kompozicije, simbolno govorico o prapočelu sveta in človeka," je zapisala kustosinja razstave Kristina T. Simončič.

Pot Plemenitaševe ustvarjalne misli lahko spremljamo v razvijajoči se liniji od mnogih skic in kolažev, od katerih tiste, ki ga najbolj nagovorijo, razvija dalje v tradicionalnih grafičnih tehnikah jedkanice in akvatinte.

Keramika pa predstavlja drugi pol umetnikovega ustvarjanja. V tej tehniki se je prvič preizkusil leta 1979 na simpoziju v Libojah, še dodatno pa ga je očarala tudi leta 1988 med študijskim izpopolnjevanjem na Norveškem, v tem obdobju je kompozicije klasičnih grafik izvedel v porcelanu v obliki nizkih reliefov.

Okoli preloma tisočletja je klasično izvedene grafike preoblikoval tudi v tridimenzionalne objekte in z njimi vstopil v prostor ter v povsem kiparski modus operandi. S prenosom motivov iz grafike v porcelan je nadaljeval tudi v zadnjem ustvarjalnem obdobju, ko je prek tehnično zahtevnih preizkusov glazur in žganja razvil svojevrstno likovno govorico s keramikami, ki jih sam imenuje opeke. Gre za na videz robustne, a dejansko krhke porcelane, ki nosijo likovno upodobitev na obeh straneh in tvorijo od nastanka več kot 20 let trajajočo serijo.

Realizem je samo en možen pogled ...
"Pogled Karla Plemenitaša išče vedno nove perspektive: podobno kot ljudje svet doživljajo drugače od živali, ker gledajo skozi drugače skonstruirane oči ali otroci, katerih pogled sega nižje od perspektivne točke odraslih. Realizem je samo en možen pogled, od katerega se dela Karla Plemenitaša hoteno odmikajo ter nam kažejo druge točke zaznave ter skrite, poetične ujete svetove abstraktnih krajin, ki pripadajo globljim dimenzijam. Njegove podobe, ki so kot pogledi skozi povečevalno steklo ali fotografije visokozmogljivih leč vesoljskih teleskopov, govorijo o nedoumljivi masi črnih lukenj, plesu planetov, razsežnosti galaksij ter neskončni praznini in tišini vmes ter metaforično tudi v nas samih," je še ob razstavi zapisala kustosinja.

Karel Plemenitaš (1954, Tržišče pri Rogaški Slatini) je obiskoval ljubljansko Srednjo šolo za oblikovanje, oddelek za grafično oblikovanje. Leta 1978 je diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, na oddelku za slikarstvo pri profesorju Andreju Jemcu, kjer je leta 1981 končal še grafično specialko pri Bogdanu Borčiću in Marijanu Pogačniku. Leta 1988 se je v Oslu študijsko izpopolnjeval na keramičnem oddelku pri profesorju Arne Aseju in mentorju Ole Lislerudu ter na grafičnem oddelku pri Dag Hofsethu na Statens Handverks - kunstindustriskole. Leta 1993 je sledilo še študijsko potovanje v Pariz.

V začetku 80. let preteklega stoletja je s pedagoškim delom na osnovni šoli Jožeta Gorjupa v Kostanjevici na Krki pripomogel tudi k večplastnemu razvoju pomena likovne umetnosti v kraju. Živi in dela v Ljubljani kot grafik in keramik, do upokojitve pred dvema letoma je na ljubljanski Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo poučeval risanje in keramiko.