Ob častitljivi 300. obletnici izdelovanja porcelana, poimenovanega po mestu, kjer ga izdelujejo - Meissen -, so v Nemčiji pripravili kar nekaj razstav, posvečenih tem izdelkom. V Leipzigu si bo tako do 13. junija mogoče ogledati tudi 300 let stare skice, ki so nastale kot priprave na poslikavo izdelkov, ki danes dosegajo astronomske cene. Razstava, naslovljena Eksotični svetovi - šolski kodeks in zgodnji meissenski porcelan, predstavlja tudi izdelke iz zgodnjega obdobja delovanja tovarne, ki so nastali na podlagi skic.

Tako imenovani šolski kodeks, ki vsebuje 124 listov z več kot 1.000 posameznimi skicami, je tokrat prvič razstavljen v celoti. Listi izvirajo iz zapuščine leipziškega trgovca Georga-Wilhelma Schulza (1873-1945), muzej pa jih je leta 1960 dobil od njegove vdove. Risbe so delo najpomembnejšega slikarja v tovarni porcelana Meissen Johanna Gregoriusa Höroldta (1696-1775) ali slikarjev iz njegove delavnice. Ti so se specializirali za krašenje porcelana z azijskimi motivi. "Mojstrsko izrisane risbe, polne fantazije, prikazujejo skrivnosten in nenavaden svet Daljnega vzhoda z razkošno oblečenimi Kitajci, fantastičnimi arhitekturami ter eksotičnimi rastlinami in živalmi, kot so imeli o njem takrat romantično predstavo v Evropi," je zapisano v katalogu k razstavi, ki je nastala v sklopu praznovanja 300-letnice znamenite tovarne porcelana Meissen.

Brez zaščitnega znaka ne gre
Vsi predmeti, ki so kadar koli izšli iz te manufakture, nosijo zaščitni znak dveh prekrižanih sabelj, poleg tega pa so vrednoteni po kosih, tudi če sestavljajo servise. Osrednja skrivnost izdelovanja Meissna pa je beli porcelan, katerega formulo za izdelavo je leta 1708 odkril (že zgoraj omenjeni) matematik in znanstvenik Ehrenfried Walther von Tschirnhaus - medtem ko so osnove te formule prišle iz domovine porcelana Kitajske, kjer so mojstrstvo izdelovanja krhkih predmetov obvladali že precej pred Evropejci.

Leta 1710 je Johann Friedrich Böttger po smrti Ehrenfrieda Waltherja von Tschirnhausa prevzel njegovo delo in na trg uvedel porcelan, ki so ga kmalu želeli v vsaki izmed evropskih kraljevskih hiš, pri čemer izjema niso bili niti navadno malce bolj samosvoje naravnani Rusi. Katarina Velika je leta 1772 naročila obširno kolekcijo figuric, ki je Johannu Joachimu Kändlerju in Michelu Victorju Acierju - dva izmed najbolj slovečih modelarjev oz. oblikovalcev - vzela več kot tri leta dela.

Dva mojstra, ki sta zaznamovala Meissen
Johann Gregorius Höroldt je v Meissen prišel leta 1720 in že istega leta postal vodilni v tovarni; prav on je bil tisti, ki je na meissenski porcelan nanesel zanimive, malce drugačne barve (predvsem pastelne odtenke in zlato), zaradi katerih so njegove umetnine zaslovele. Höroldt se je posvečal predvsem oblikovanju in poslikavam jedilnega porcelana, medtem ko je slavne kipce začel izdelovati šele njegov naslednik Johann Jakob Kirchner.