83-letna Nan Wood Graham, sestra umetnika Granta Wooda, ob Ameriški gotiki, za katero je bratu pozirala, ko je imela 30 let. Možak, ki je z njo poziral za lik kmeta, je bil dr. B. H. McKeeby, Grantov in Nanin zobozdravnik. Fotografija je iz leta 1984. Foto: AP
83-letna Nan Wood Graham, sestra umetnika Granta Wooda, ob Ameriški gotiki, za katero je bratu pozirala, ko je imela 30 let. Možak, ki je z njo poziral za lik kmeta, je bil dr. B. H. McKeeby, Grantov in Nanin zobozdravnik. Fotografija je iz leta 1984. Foto: AP
false
Ameriška gotika je ena najpogosteje poustvarjanih - in največkrat parodiranih - primerkov ameriške umetnosti. Foto: AP

Na ogled bo na Kraljevi akademiji, kjer jo bodo prikazovali v sklopu razstave, posvečene umetnosti iz časa velike gospodarske krize.

Temna trideseta leta 20. stoletja
Umetnik je na sliki iz leta 1930, ki je danes morda ena najbolj prepoznavnih umetnin 20. stoletja, upodobil kmeta iz ameriške zvezne države Idaho. V rokah drži vile, ob njem stoji žena, v ozadju pa lahko vidimo njuno hišo.

Slika je lep primerek ameriškega regionalizma, umetniškega gibanja, s katerim so umetniki opozarjali na regije, ki jih je prizadela velika gospodarska kriza, v katero je dežela zdrsnila po zlomu newyorške borze leta 1929. Z gospodarsko je prišla tudi duhovna kriza: zamajali so se temelji ameriškega sna, vere v napredek, priložnosti in optimizem. V javnosti so se pogosto načenjale debate o tem, kakšna bi "morala" biti ameriška umetnost, realistična ali abstraktna. Bi morala tematizirati napredek in modernost ali tradicijo? Bi morala ovekovečevati tovarne ali kmetije?

Kot je povedal vodja umetniškega programa na Kraljevi akademiji Tim Marlow, umetnina še nikoli ni zapustila ameriške zemlje. Po njegovih trditvah je bila "s svojo tiho, podcenjeno močjo" že vse od nastanka razumljena kot ikona, kot simbol ameriškega regionalizma.

Čeprav je bila deloma označena za populistično sliko, je danes ne le izredno priljubljena, ampak tudi globoko sporočilna. Trenutno na novo odmeva zaradi prihajajočih ameriških predsedniških volitev, je še ocenil Marlow. Američani so jo doslej v tujino posodili le enkrat: leta 1949 je bila razstavljena v Montrealu. Njeno stalno prebivališče je sicer Art Institute v Chicagu.

Slika bo vključena v razstavo Amerika po zlomu: Slikarstvo v 30. letih, ki jo bodo odprli 25. februarja prihodnje leto in bo na ogled do 4. junija, poroča britanski BBC. V Londonu bodo zbrali 45 del iz obdobja depresije, med katerimi bodo tudi dela Thomasa Harta Bentona, Jacksona Pollocka, Edwarda Hopperja in Georgie O'Keefe.