oz. lokacijsko specifično umetniško prakso.
S svojimi deli bodo na razstavi zastopani umetniki Nemanja Cvijanović, Vanja Mervič, Gianni Moretti in Laura Santamaria. Izbor avtorjev, predstavljenih na razstavi Four to the floor, je opravila mlada italijanska kuratorka Alice Ginaldi. Izhodišče za razstavo je kuratorki predstavljal razmislek o sodobni umetniški praksi, ki jo poznamo kot site-specific oziroma lokacijsko specifična umetnost in o njenem pomenu danes.
Umetnost, ki posega v prostor in nastaja v sodelovanju z njim
Tovrstni umetniški projekti so sprva za svoje učinkovanje uporabljali realen prostor, t. i. environmental art, site-specific pa danes definiramo kot naprednejšo obliko umetniškega dela, ki lahko živi le ob podpori arhitekture, prostora, ki to delo sprejme in ga obda. Pri zadnjih ne gre samo za fizično umestitev teh del v prostor, temveč za poseg v izbrano situacijo in njeno preureditev, pri čemer umetniki upoštevajo in poudarijo (ali razkrijejo) posebnosti in reference te lokacije – od neposredno objektnih do zgodovinskih, družbenih in kulturnih značilnosti, pravi Igor Zabel.
Pristop site-specific pomemben tudi pri kuriranju razstav in festivalov
Kot so zapisali v Mestni galeriji Nova Gorica, je takšen način razmišljanja v zadnjih 20 letih postal temeljni dejavnik pri pripravi velikih razstav in festivalov sodobne umetnosti svetu. Ta sprememba umetniškega statuta v pojmovanju umetniškega dela je povzročila revolucijo, preobrat pri obravnavi, ki vsebuje neke vrste jezikovno premeno med posodo in vsebino.
Za novogoriško razstavo so bili izbrani štirje umetniki, ki dnevno eksperimentirajo in živijo to umetniško prakso pri lastnem ustvarjanju. Skozi štiri projekte, vezane prav na novogoriški galerijski prostor, bodo povedali svojo razlago te prakse v fuziji z okoljem in v dialogu s seboj.