Richard Anuskiewicz: Stardust, 2005, sitotisk iz grafične mape Popolno belo in črno. Foto: MGLC
Richard Anuskiewicz: Stardust, 2005, sitotisk iz grafične mape Popolno belo in črno. Foto: MGLC
Peter Lowe
Peter Lowe: Ten radiating triangler a, b, 1996, akril na platnu, dva dela. Foto: MGLC

Vsi so kopirali, prirejali, izrabljali naše podobe, naše raziskave in jih uporabljali na kar najbolj raznovrstne, nenavadne načine, jih banalizirali in razvrednotili njihov pomen.

Getulio Alviani o popularizaciji op arta

Vrata je odprla razstava Razumsko oko, ki že z naslovom povzema izvirna izhodišča ustvarjalnih načel iz matematike in fizike izhajajoče umetnosti. Torej oko, ki je kot organ vida za likovno umetnost inteligentno orodje vidnega zaznavanja sveta, ki videno dojema in razčlenjuje z razumom.

Korenine razstave segajo v leto 2005, ko so v Mednarodnem grafičnem likovnem centru predstavili skupinsko grafično mapo Popolno belo in črno, v katerih je zbranih 15 sitotiskov petnajstih umetnikov. Z mapo, ki jo je zasnoval eden izmed predstavljajočih se umetnikov Getulio Alviani, se je začela tudi ideja o razstavi. Na tej so najnovejše grafike povezane s starejšo produkcijo geometrične, programirane, sistemske, kinetične in/ali optične umetnosti.

Predstavljajo se ...
Postavitev obsega tako sitotiske iz mape kot druga dela, slike in stenske objekte umetnikov Getulia Alvianija, Richarda Anuszkiewicza, Andreasa Christena, Anthonyja Hilla, Janusza Kapuste, Julije Kniferja, Edoarda Landija, Petra Lowa, Manfreda Massironija, Almira Mavigniera, Françoisa Morelleta, Ivana Piclja, Jeffreyja Steela, Joëla Steina in Ryszarda Winiarskega.

S filmom Briana De Palme
Razstavo so pospremili s serijo dokumentarnih filmov in videov, med katerimi najdemo tudi de Palmovega The Responsive Eye. Režiser je dvajsetminutni dokumentarni film posnel leta 1965, za osnovo pa mu je služila istoimenska razstava v newyorškem muzeju moderne umetnosti, ki je bila prelomnica v dotedanjem ustvarjanju navedenih umetnikov. Z razstavo je gibanje dobilo tudi ime "popart", tovrstno ustvarjanje pa je postajalo vse bolj priljubljeno in hkrati izgubljalo svojo avantgardno neodvisnost.

Pomembnejše predstavitve v Sloveniji
V zadnjih dveh desetletjih je doživela ta umetnost tudi na Slovenskem nekaj obsežnejših predstavitev. Leta 1990 se je pod naslovom Exacta na ogled postavila prav v MGLC-ju, štiri leta pozneje 1994 pod naslovom Črno belo in nato še 1995 kot Portfolio v Cankarjevem domu. V ospredje so prišli tudi opusi posameznikov, kot na primer grafike Draga Hrvackega in Danila Jejčiča (MGLC 1994), razstava Getulija Alvianija (MGLC 1996), razstava Ivana Piclja (MGLC 2003) in razstava Bridget Riley (Mestna galerija 2005).

Kustosinja razstave, ki jo je zasnoval Getulio Alviani, je Mirjam Behek, postavitev pa bo na ogled do 25. maja.

Vsi so kopirali, prirejali, izrabljali naše podobe, naše raziskave in jih uporabljali na kar najbolj raznovrstne, nenavadne načine, jih banalizirali in razvrednotili njihov pomen.

Getulio Alviani o popularizaciji op arta