V Galeriji Murska Sobota so odprli razstavo Vizualni fenomeni Ludwiga Wildinga (1927-2010), enega najpomembnejših predstavnikov "optične umetnosti". Razstavo, ki je plod sodelovanja med galerijo Murska Sobota in Muzejem konkretne umetnosti Ingolstadt, je odprl vodja muzeja Tobias Hoffmann, postavila pa jo je Amely Deiss iz Ustanove za konkretno umetnost Ingolstadt.

Za razstavljena dela je značilno, da šele gledalec ustvari dokončno umetnino s tem, ko se pred njo premika. Wilding je namreč s svojo umetnostjo gledalcu postavljal določene zahteve - trdil je, da sam le "v določeni meri poda pravila igre" in da lahko gledalec "v delo poseže, ga spremeni ali spravi v gibanje".

"Optična umetnost" je bila najbolj popularna v 60. letih prejšnjega stoletja, pri njej pa gre za navidezno gibanje, ki ga je mogoče ustvariti s prekrivanjem dveh ali več črtnih rastrov. Umetnik je ustvarjanje obravnaval kot raziskovanje, zanimali so ga zaznavanje očesa in načini, kako se oko zavede s raznimi pristopi.

"Wilding s svojimi deli ne želi fascinirati za ceno prevare, ampak mu je veliko bolj do tega, da svoje ustvarjanje razkrije, da nam s pomočjo odprte konstrukcije predmetnih škatel pokaže, kako so njegova dela zgrajena. S pomočjo pogleda oziroma vpogleda izza površine omogoča, da podoživimo, kako zelo nas lahko vara naše lastno zaznavanje," pojasnjuje Deissova.

Wilding - v 83. letu starosti je umrl januarja letos - je v prvi polovici petdesetih let ustvarjal enodimenzionalna dela v črno-beli tehniki, ki so izhajala iz matematičnih variacij geometričnih konstrukcij. Nekje v tem času je začel tudi svojo slovito serijo Optična motnja, projekt, ki ga je nadgrajeval še vrsto let. Z analitičnimi raziskavami je poskušal identificirati in osamiti ključne oz. primarne elemente/strukture vsake umetnine. V šestdesetih se je lotil konstrukcije "motenj": drugo na drugo je grmadil kompleksne mreže črt, kar je ustvarilo učinek optične motnje ali celo vrtoglavice. Spoj trdnega in neoprijemljivega je tvoril nekakšno dinamično ravnovesje med strogo strukturo vzorca in optično motnjo, ki se je iz nje rodila. Te projekte so pozneje povezali z znanstvenimi raziskavami, ki so bile vzrok za nastanek prvih stroboskopskih naprav.

Revitalizacija utripa Murske Sobote
Direktor Galerije Murska Sobota Robert Inhof razkriva, da so se z mestom Ingolstadt dogovorili o nadaljnjem sodelovanju. Tako se bo bo prihodnje leto v Nemčiji predstavil Zdenko Huzjan, leta 2012 bo v Murski Soboti v sklopu Evropske prestolnice kulture predstavljen izbor del iz Muzeja konkretne umetnosti Ingolstadt, leta 2013 pa se bo v njem predstavil Marjan Gumilar.