Razstava problematizira naravo umetniškega dela kot objekta oziroma dogodka, ki sta v resnici preozki manifestaciji umetnosti, saj je ta po besedah kustosinje in direktorice MSUM-ja Zdenke Badovinac vzporedna z življenjem. Razstava, ki jo odpirajo ob 20.00, bo odprta do 12. januarja prihodnje leto.
Eden ključnih vidikov razstave, ki se navezuje na koncept 20. obletnice delovanja zavoda Maska, je trajanje. Na njej umetniki in skupine, kot so Azra Akšamija, Jože Barši, Julieta Aranda & Anton Vidokle, Fondazione Pistoletto in Michelangelo Pistoletto, Isola Art Center, Janezi Janše in Miha Turšič, opozarjajo na dejstvo, da sta umetnost in kultura danes preveč ujeti v logiko dogodka. "Ves čas moramo predstavljati nove izdelke, ta diktat postaja nemogoč. Temu se 1:1 upira," pojasnjuje Zdenka Badovinac.
Projektna logika je izčrpana, kam naprej?
O razstavi so se začeli s sopostaviteljem Masko pogovarjati na podlagi razmisleka o načinih produkcije v umetnosti, ki so postali prevladujoči v zadnjih dveh desetletjih. "Način dela je nekako zapadel v projektno logiko," je pojasnil direktor zavoda Janez Janša in dodal, da se je ta dejansko izčrpala, a ostaja idealna za družbo, v kateri živimo, za neoliberalni režim, ki tako funkcionira na vseh ravneh.
Njihov premislek je privedel do razstave, na kateri bi poudarili umetniške prakse, ki trajajo dlje in presegajo logiko projekta, z njo pa ne bi le odprli omenjenih vprašanj, ampak bi vpeljali tudi drugačen način dela, ki pa nikakor ni enoten ali enoznačen, kar se na razstavi jasno opazi.
Vsako delo sicer živi zase, obenem pa so povezana v nekaj skupin - institucionalna kritika, oblikovanje javnega prostora, kritika odsotnosti znanja, ekonomija časa, odnos med znanostjo in umetnostjo ter odnos med posameznikom in skupino. Skupine so po besedah Badovinčeve namenjene izključno lažjemu razumevanju, nikakor pa ne želijo umetnikov utesnjevati v posamične skupine, saj posegajo tudi na druga vsebinska polja.