Oglas
To je eno od glavnih sporočil velike fotografske razstave Umetnost in revolt (Kunst und Revolte), ki bo do konca julija na ogled na berlinski Akademiji umetnosti. Gre za veliko postavitev, ki predstavlja tako nemški člen velikega niza protestov, ki so leta 1968 zajeli svet, skuša pa tudi dognati, kakšnen vpliv je takratno dogajanje imelo na umetnost, ki je nastala neposredno po tako imenovanem obdobju nelagodja, in ugotoviti, ali je sledi tedanjega duha mogoče zaslediti tudi v sodobni umetniški produkciji.
Razcvet civilnodružbenega gibanja
Demonstracije so se začele kot protesti proti vojni, kmalu pa so se jim pridružili še tisti, ki so zagovarjali partikularne interese - ekologi, borci zoper revščino v tretjem svetu, tisti, ki so zahtevali spoštovanje človekovih pravic po vsem svetu, mnogo pa je bilo takih, ki so preprosto čutili, da se je treba upreti avtoriteti. Tudi če tega svojega občutka niso znali povsem dobro razložiti.
Zoper licemerstvo oblastnikov
V Zahodni Nemčiji so študenti in dijaki spisali malo drugačen protestni program, prilagojen nemški povojni situaciji. Izražali so namreč gnus nad oblastniki, za katere so menili, da so hinavci, ki v sebi še vedno prisegajo na kulturo avtoritarnosti, ki je bila tudi eden od pogojev za uspeh nacionalsocializma. Ta program generacije '68, ki je danes na oblasti, je še vedno aktualen in se je odrazil v postavitvi številnih spomenikom žrtvam nacističnega nasilja v zadnjih letih.
Razstavo Akademije umetnosti bodo dopolnili številni koncerti, gledališke igre in pogovori. Na prvem, ki bo na sporedu 17. aprila, bo spregovoril tudi Günter Grass, ki se je s priznanjem, da je pripadal SS-ovcem, lani vrgel v zobe nemški in tudi mednarodni javnosti.
P. B.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje