"To ni papirus kar kogar koli. Gre za enega najvišjih uradnikov v starem Egiptu iz časov njegovega največjega razcveta," je za avstralske medije povedal Taylor, ki je avstralski muzej obiskal, da bi v njem odprl potujočo razstavo mumij, ki jo je pripravil njegov "delodajalec" - Britanski muzej.

Kaj bo razkrilo digitalno sestavljanje delcev?
Na razstavi je Taylor naletel na fragment papirusa iz leta 1420 p. n. št, na katerem je prepoznal hieroglif za ime Amenhotep. Ko je povprašal, ali v muzeju hranijo še več fragmentov omenjenega zvitka, so mu v arhivu pokazali več ducatov skrbno shranjenih delcev papirusa. Po njegovem prepričanju so omenjeni fragmenti del Knjige mrtvih, ki so bili pokopani z omenjenim Amenhotepom, visokim svečenikom v Amonovem templju pred več kot 3400 leti. Knjiga mrtvih je vsebovala magične uroke, ki naj bi pokojniku pomagali pri poti v onstranstvo. Pomembnejša kot je bila oseba, daljši je bil seveda zvitek. Amenhotepov papirus, ki ga je pospremil v posmrtno življenje, naj bi bil po prepričanju strokovnjakov dolg kar 20 metrov.

"Gre za pomembno najdbo in če nam uspe obnoviti dokument v celoti, nam bo veliko povedal. V Brisbanu smo našli manjkajoče delce te starodavne knjige, ki je bila zadnjih sto let po koščkih razdeljena po vsem svetu," pravi Taylor o papirusu, katerega preostali fragmenti so v Britanskem muzeju, bostonskem Museum of Fine Arts in newyorškem Metropolitan Museum of Art. Novo najdene delce bodo skenirali in jih poskušali digitalno združiti s tistimi iz zbirke Britanskega muzeja. Fragmente je leta 1913 muzeju podarila neka ženska in običajno niso na ogled javnosti, tokrat pa so jih kot spremljevalno gradivo vključili v potujočo razstavo mumij Britanskega muzeja. Kot je še povedal Taylor, so v Egiptu v 90. letih 19. stoletja množično zbirali in izkopavali starine, za katerimi se je nato izgubila vsaka sled. Posamezniki, ki so šli na dopust v Egipt, so jih kupovali kot spominke.