Harlekinova glava Pabla Picassa je bila ena od sedmih dragocenih slik (poleg Picassa še dela Moneta, Gauguina, Matissa in Luciana Freuda), ki jih je skupina roparjev leta 2012 na drzen način v samo tri minute trajajočem podvigu – nizozemski mediji so ga opisovali kot "krajo stoletja" – ukradla iz muzeja Kunsthal v Rotterdamu.

Leta 2014 so zaradi ropa zaprli štiri Romune in jim naložili plačilo 18 milijonov evrov odškodnine. Ena izmed sokrivcev, Olga Dogaru, je preiskovalcem povedala, da je umetnine sežgala v peči na drva, da bi zaščitila svojega sina Raduja, vodjo zločinske operacije, ki mu slik po kraji ni uspelo prodati. Pozneje je izjavo sicer umaknila. Tudi Radu Dogaru je sežig na sodišču zanikal, a so strokovnjaki mnenja, da so slike dejansko bile uničene, na kar naj bi kazali rezultati preiskave ostankov pepela v peči Dogarujeve.

Nizozemska avtorica romunskega rodu Mira Feticu, ki je o ropu napisala roman, pa je bila prepričana, da je prišla do pomembnega odkritja, potem ko je pred približno 10 dnevi dobila anonimno pismo, v katerem so bila navodila, kje točno lahko najde ukradeno Harlekinovo glavo. Pisateljico je namig vodil v gozd na vzhodu Romunije, kjer je odkopala umetnino, zavito v plastičen ovoj.

Romunskim oblastem je v soboto zvečer izročila platno, za katero so najprej mislili, da je "prava stvar", torej Picassova slika, katere vrednost je ocenjena na 800.000 evrov. A že v nedeljo zvečer je Feticujeva za nizozemski javni medij NOS povedala, da je bila žrtev performansa dveh begijskih režiserjev.

Potem ko je sliko izročila oblastem, je namreč prejela elektronsko sporočilo, v katerem sta Bart Baele in Yves Degryse pojasnila, da je bilo pismo del projekta The Copy, posvečenega razvpitemu nizozemskemu ponarejevalcu Geertu Janu Jansenu, čigar ponaredki so v 90. preplavili evropske umetniške zbirke.