Veliko pozornost so na razstavi namenili delom, ki izhajajo iz geometristične naravnanosti. Foto: Galerija Hest
Veliko pozornost so na razstavi namenili delom, ki izhajajo iz geometristične naravnanosti. Foto: Galerija Hest
Kazimir Malevič, Suprematizem
Kazimir Malevič je bil osrednji predstavnik suprematizma.
Tatlin: Spomenik tretji internacionali
Tatlinov Spomenik tretji internacionali je bil zamišljen kot mobilna konstrukcija.

Kakšen prispevek so imeli pri prevratu modernega ustvarjanja ruski umetniki, marca raziskujejo v ljubljanski galeriji Hest. V prvem desetletju stoletja so se ključni premiki v umetnosti odvijali zlasti v deželah mediteranskega bazena, naslednje desetletje pa se je težišče premaknilo tudi v vzhodnoevropske države z Rusijo na čelu.

Od suprematizma do kubofuturizma
Na razstavi, ki bo trajala do 21. marca, so na ogled dela, ki so rezultat prepletanja dveh osrednjih linij avantgarde - suprematistične in konstruktivistične. Dogajanje na umetniškem področju pa je treba obravnavati tudi v kontekstu splošne evforije po revoluciji. Ob tem prepletanju je šele z opazovanjem podrobnosti mogoče spoznati, iz katerih smernic izhajajo dela posameznih avtorjev, ki jih sicer ne moremo uvrstiti med ključne "izumljevalce umetniških patentov", vendar pa jim hkrati ne moremo odtegniti njihovega prispevka k celostni strukturni podobi ruske avantgarde.

Velika in manjša imena ruske avantgarde
Danes se nam ob misli na rusko avantgardo izpišejo imena umetnikov, kot so Kazimir Severinovič Malevič, Vladimir Tatlin, Wassily Kandinski, Natalija Gončarova, El Lisicki, Mihail Larionov, Naum Gabo, Antoine Pevsner, Ljubov Popova, Aleksander Arhipenko, Ivan Kljun in Aleksander Rodčenko, poleg teh pa so k širjenju avantgardističnih praks prispevali tudi številni morda manj znani umetniki, ki so delovali v posebnih skupinah, krožkih in delavnicah.

V razstavo so vključena predvsem dela, ki so nastala znotraj niza umetniških skupin pretežno geometristične naravnanosti, nekaj primerkov pa izraža tudi sledi kubofuturizma. Gre za posebno različice oblikotvornih postopkov in ikonografije, ki ji lahko sledimo nazaj prek principov italijanskih futuristov in njihovega doseganja univerzalnega dinamizma, prek kubističnega sintetiziranja, pa vse nazaj do cézannovskega kompozicijskega redukcionizma.

Univerzalna znakovna govorica
“Umetnost brez figuralnega identifikacijskega koda, ki tradicionalno narekuje prepoznavanje pomenov, nagovarja gledalca najbolj neposredno, ne pripoveduje mu več “zgodbe”, ki bi bila v podobo vnešena od zunaj, temveč vso “pripoved” zajema iz same sebe, iz uporabljenih likovnih elementov, iz razmerij med linijami in barvami”, so ob razstavi med drugim zapisali v Galeriji Hest.

Tako kot ostala evropska avantgarda so tudi takratne ruske smeri pomembno vplivale na nadaljnje umetnike 20. stoletja, ki iščejo konstrukcijo univerzalne znakovne govorice, za katero verbalne eksplikacije ne bi bile več potrebne.