Michelangelo je pripadal florentinskemu miljeju, Sebastiano del Piombo pa se je formiral v domačih Benetkah. Bil je učenec Giovannija Bellinija in pozneje Giorgioneja, po svojem prihodu v Rim pa je postal eden redkih slikarjev, ki so stkali prijateljske vezi z nedružabnim in odmaknjenim Michelangelom. V resnici sta si bila umetnika precej drugačna, del Piombo nikoli ni spadal med najproduktivnejše in disciplinirane umetnike, povsem drugačen je bil na delo osredotočen Michelangelo, ki je živel kot siromak z asketsko odmerjenim spancem in prehrano. Razstava, ki jo bodo v Narodni galeriji v Londonu odprli prihodnje leto, bo po poročanju Guardiana osvetljevala prijateljstvo obeh umetnikov, njuno sodelovanje in tudi razhod, ki ga je povzročil Michelangelov prezir do slikanja v olju.

Vstali Kristus prvič v Londonu
To bo prva razstava Michelangelovih del v galeriji, odkar so leta 1994 predstavljali umetnikov mladostni opus. Dela tega vsestranskega ustvarjalca se redko predstavljajo na obsežnejših postavitvah tudi zaradi monumentalnosti njegovih del. Najpomembnejše stvaritve so vsaj velikanskih dimenzij (David), če ne že povsem neprenosljive (Zadnja večerja, poslikava Sikstinske kapele), medtem ko se njegovih tabelnih del ni ohranilo veliko. Dve od teh hranijo v Londonu, kamor so ob tej priložnosti posodili tudi kip vstalega Kristusa. Marmorna skulptura, ki je sicer v hrambi samostana San Vincenzo Martire v kraju Bassano Romano blizu Viterba, bo tako prvič na ogled v Veliki Britaniji. Gre za neobičajno ikonografijo vstalega Kristusa, ki ga Michelangelo ni ovil v tradicionalen (bel) prt, ampak ga je oprtega na križ pustil brez vsakršne draperije. Golota Kristusa s po michelangelovsko definirano muskulaturo ni bila po okusu tedanje Cerkve, zato so intimne dele na mlajši različici, ki jo hranijo v rimski cerkvi Santa Maria sopra Minerva, naknadno ovili v draperijo. Kip, ki je nastal med letoma 1514 in 1521, so šele pred približno dvajsetimi leti pripisali renesančnemu mojstru marmorja.

Med vrhunci Sebastianova Pietà
Ker pa Michelangelo ne potrebuje dodatne promocije, v galeriji pričakujejo, da bodo z razstavo javnosti približali predvsem Sebastianova dela. "Bil je velik umetnik, velik slikar in želim si, da bi ga ljudje bolj cenili," besede kustosa Matthiasa Wivela povzema Guardian. Cenili so ga v 19. stoletju, ko je Narodna galerija tudi med prvimi deli pridobila njegovo Obujenje Lazarja. Kot enega izmed vrhuncev postavitve napovedujejo njegovo Pietà, ki jo je direktor galerije Gabriel Finaldi opisal kot "globoko ganljiv, silno poetični nočni prizor". Sliko bodo za to priložnost posodili iz muzeja v italijanskem mesti Viterbo.

V galeriji so napovedali še nekaj drugih projektov, ki jih pripravljajo za 2017. Med temi bo postavitev, posvečena monokromom v slikarstvu, razstava o avstralskem impresionizmu, prav tako pa bodo osvetljevali, kako je na predrafaelite vplivala ena osrednjih del v njihovi stalni zbirki, Portret zakoncev Arnolfini ključnega predstavnika severne renesanse Jana van Eycka.