Razstava vključuje skulpture, monumentalne kamnite plošče, arhitekturne elemente, figure iz terakote, maske, inštrumente in kadila, razstavljeni predmeti pa so izbrani glede na osrednjo temo raziskovanja majevske civilizacije skozi temo lepote. Lepota je bila za Maje zelo pomembna, o njihovi kulturi priča tudi vsakodnevno okraševanje obraza in telesa z barvo, izdelane pričeske, tetovaže in okraševanje zob, z oblačili in ornamenti so označevali tudi družbeni položaj posameznikov.

Prvič z dešifrirano pisavo Majev
Gre za prav posebno razstavo, saj vključuje dosežke najnovejših znanstvenih raziskav majevske civilizacije in kulture, ki nikoli ni prenehala navduševati s svojim razumevanjem matematike, natančnim koledarskim sistemom in umetniškimi dosežki. Med drugim je majevska kultura prvič naslovljena z njihovimi lastnimi besedami in teksti, saj so antropološka raziskovanja omogočila dešifriranje njihove pisave. Obiskovalci se lahko tako pobliže seznanijo z majevskimi besedili in njihovo vsebino o na primer njihovih prerokbah, koledarju dolgega štetja, ciklu zgodovine in drugem.

Umetniški in zgodovinski pogled, ne le arheološki
Prav tako razstava ponuja nov, sodoben pogled na umetnost Majev; prvič so umetniška dela Majev predstavljena skozi umetniško in zgodovinsko interpretacijo na podlagi natančne analize in ne le skozi arheološko perspektivo kot doslej; tako so lahko prepoznali njihove mojstre, šole in umetniške stile. Osrednja obdobja majevske kulture (predklasično, klasično in postklasično) med 2.000 pr. n. št. do 1.542 n. št. so razložena skozi najizrazitejše mojstrovine. Na razstavi so vključene rekonstrukcije antične arhitekture in vsakdanjih objektov.

Človeško telo, sveta telesa živali in božanstev
Skulpture človeških in živalskih oblik, vsakodnevni predmeti, maske, pogrebne posode in drugi vredni predmeti zgodbo o svetu Majev pripovedujejo skozi štiri tematske sklope razstave. Telo kot platno in Oblečeno telo se v veliki meri navezujeta na osrednjo os razstave lepote. Poleg barvanja telesa, urejanja las in oblačenja so svojo kulturno identiteto in družbeno pripadnost označevali tudi s trajnimi modifikacijami telesa, kot so brazgotine in tatuji, umetno so spreminjali obliko glave, prebadali ušesne mečice, nos in ustnice ter vanjo vstavili različne predmete.

Tretji sklop, poimenovan Živalski dvojnik, izpostavlja njihov odnos do živali. Za Maje so bile mnoge živali svete, natančneje, vsa živa bitja, živali in rastline so v njihovem razumevanju sveta imele dvojnika, ki je nadnaraven in svet. Živali so simbolizirale sile narave in kozmosa, bile so manifestacije božanske energije, nekje med bogovi in ljudmi, živali so bile zaščitniki plemen in so lahko spreminjale človeško zavest.

Celoto zaokrožuje četrti sklop, ki se osredotoča na telesa božanstev. Maji so častili številna božanstva in sveta bitja, ki so utelešala različne moči ali varovala naravo, ljudi in drugo. Božanstva so predstavljena s človeškimi ali živalskimi značilnostmi, pa tudi z domišljijskimi elementi. Kompleksen in obsežen majevski panteon je predstavljen preko podob božanstev in svetih bitij ter objektov, ki so jih uporabljali v obredju.