Eno sliko iz znamenite serije že hranijo v zbirki londonske Narodne galerije, drugo bo Britancem posodil van Goghov muzej v Amsterdamu. Sliki bosta na ogled med 25. januarjem in 27. aprilom prihodnje leto, razstavo pa bodo pospremili s predstavitvijo izsledkov najnovejših raziskav strokovnjakov obeh ustanov. Predvsem gre za nove vpoglede v ustvarjalni proces slik in materiale, ki jih je Vincent van Gogh uporabljal.
Sliki - druge so trenutno v Tokiu, Münchnu in Philadelphii - bo mogoče drugo ob drugi v Londonu občudovati prvič po 65 letih, amsterdamski muzej pa bo s tem povrnil 'dolg' londonski galeriji, ki je svojo različico posodila za letošnje odprtje po končani obnovi nizozemskega muzeja. Vrednost takšnih umetnin je težko določiti, Martin Bailey, ki je o slikah celotne serije napisal knjigo, bi po poročanju Guardiana ceno katere koli različice postavil na sto milijonov funtov ali več.
Londonska Narodna galerija je svoj van Goghov šopek kupila leta 1924 od umetnikove družine in odtlej je prodala nešteto reprodukcij bodisi na plakatih bodisi na razglednicah. Le lani so po navedbah Guardiana takih izdelkov prodali kar 26.000.
Simfonija v modri in rumeni
Kot je Vincent v enem izmed svojih pisem pisal bratu Theu, je leta 1888 slikal z izrednim zanosom. "Če bom idejo uresničil, bom naslikal ducat platen in celota bo učinkovala kot simfonija v modri in rumeni ... Vsako jutro slikam od sončnega vzhoda, saj rože tako hitro ovenijo. Trenutno se ukvarjam s četrto sliko sončnic." Zadnje besede o četrti sliki so se nanašale ravno na londonsko platno, ki ga je naslikal, ko so sončnice izgubljale cvetove, žive barve pa so se umikale rjavkastim tonom.
Žalostni razhod prijateljev
Nizozemski postimpresionist si je platna s sončnicami zamislil kot izraz prijateljstva in vdanosti svojemu likovnemu 'mentorju'. Klavrni konec tega prijateljstva je znan. Potem ko sta jesen leta 1888 preslikala skupaj, je konec leta vse zapečatil van Goghov zlom, ki mu je sledil hud spor, Gauguinov odhod, van Goghovo pohabljenje in dokončno slovo, ko se je 27. julija leta 1890 ustrelil v prsi, star komaj 37 let.