Vatikansko knjižnico je leta 1457 ustanovil papež Sikst IV., do konca januarja pa bo skozi razstavo z naslovom Razumeti vatikansko knjižnico na ogled tudi širši javnosti. Foto: Reuters
Vatikansko knjižnico je leta 1457 ustanovil papež Sikst IV., do konca januarja pa bo skozi razstavo z naslovom Razumeti vatikansko knjižnico na ogled tudi širši javnosti. Foto: Reuters
Vatikanska knjižnica
Med približno 150 tisoč rokopisi je v pred kratkim obnovljeni vatikanski knjižnici shranjena tudi najrazkošnejša Biblija na svetu, okrašena s kilogramom in pol zlata. Foto: Reuters
Vatikanska knjižnica
Obiskovalci bodo lahko med razstavo Razumeti vatikansko knjižnico listali po faksimilih devetnajstih najbolj dragocenih rokopisov, ki jih hranijo v knjižnici. Foto: Reuters
Vatikanska knjižnica na ogled javnosti

Več kot poldrugi milijon redkih knjig in rokopisov, inkunabule, knjige, tiskane pred letom 1500, medalje, kovance, grafike, voščene pečate in druge zaklade vatikanske knjižnice lahko običajno proučujejo le strokovnjaki s posebnimi dovoljenji. Razstava Razumeti vatikansko knjižnico pa bo po poročanju dopisnice Mojce Širok iz Vatikana za TV Dnevnik tudi običajnim obiskovalcem med drugim omogočila listanje po faksimilih dragocenih starodavnih rokopisov in opazovanje restavratorjev pri delu.

Stari rokopisi in nove tehnologije
Vatikanska knjižničarka Barbara Jatta je povedala, da je razstava oblikovana kot multimedijska pot z videonapravami in računalniki, s katerimi lahko knjižnico obiskovalci spoznajo na najsodobnejši način. A vse ne sloni zgolj na najnovejših tehnologijah. "Obiskovalci lahko vstopijo, se usedejo in listajo po devetnajstih najbolj dragocenih rokopisih, kar jih imamo. Seveda gre za faksimile visoke kakovosti, ki pa obiskovalcem dajo občutek, da res vstopajo v papeževo knjižnico," je razložila Jatta.

Osemdeset odstotkov razstavljenih predmetov je originalov, med največjimi atrakcijami razstave je rekonstrukcija sikstinskega salona knjižnice, okrašenega s freskami iz 16. stoletja. Za razstavo, ki bo na ogled do konca januarja, so postavili celo restavratorski laboratorij, v katerem bodo vatikanski restavratorji opravljali svoje delo. "Na razpolago bodo obiskovalcem in jim pojasnili, kako restavriramo antične kodekse ali antične pergamente," je še dodala vatikanska knjižničarka Barbara Jatta.

25 milijonov evrov vredna obnova knjižnice
Vatikanska knjižnica je lanskega septembra po treh letih obnov, ki so stale 25 milijonov evrov, znova odprla svoja vrata. Obnova je bila potrebna, ker so arhitekti na krilu zgradbe, ki je bila postavljena v 16. stoletju, odkrili strukturno zelo šibka mesta. Ker tudi s preureditvijo knjižnice težav niso mogli rešiti, so morali v času obnove zapreti celotno knjižnico, ki pred tem vrat ni zaprla, denimo, niti med obema svetovnima vojnama. Obnova vatikanske knjižnice pa še ni končana, saj bodo do leta 2012 v četrtem nadstropju odprli še eno čitalnico v galeriji, poslikani s freskami na temo branja.

Vatikanska knjižnica na ogled javnosti