Pred leti so arhitekti na krilu zgradbe, ki je bila postavljena v 16. stoletju, odkrili strukturno zelo šibka mesta. Če so hoteli obnoviti temelje in tla, kar je bilo nujno potrebno, ni šlo drugače, kot da zaprejo celotno knjižnico. Najprej so se temu skušali izogniti - umaknili so na primer 400 tisoč knjig in tako zmanjšali pritisk na ugrezajoča se tla, a strokovnjaki so presodili, da je vsak mesec odlašanja lahko usoden in da bi se prej ali slej zgradba začela krušiti. In tako je šel hram učenosti, kamor imajo tako ali tako vstop le akademiki, ki predložijo priporočilno pismo univerze ali raziskovalnega inštituta, leta 2007 pod ključ. Pa čeprav ni pred tem vrat zaprla niti med obema svetovnima vojnama.
Držali so obljubo
Celo strah, da se bodo dela nečloveško razvlekla ("Če Italijani pravijo tri leta, to najbrž pomeni veliko, veliko dlje," so bili iskreni strokovnjaki), se je izkazal za neupravičenega.

Zares se bo začelo šele prihodnji teden
Teden dni pred uradnim odprtjem knjižnice, v kateri hranijo 1,6 milijona enot, od tega 150 tisoč rokopisov, osem tisoč inkunabul (tiskane knjige iz 15. stoletja) ter 400 tisoč kovancev in medalj, so v Vatikanu za novinarje pripravili voden ogled prenovljenih prostorov.

Vatikan za 3. tisočletje
Če odštejemo spremenjeni vhod, vrtljivi križ pri vstopu in dve novi dvigali, je večina sprememb za obiskovalce pravzaprav neopazna. Obnovljeni čitalnici v tretjem nadstropju z betonskim "bunkerjem" v kleti, ki bi preživel vsako bombardiranje in kjer hranijo rokopise, zdaj povezuje dvigalo. Med osrednjimi podvigi obnove so bili tudi vgradnja sodobnejšega prezračevalnega sistema, posodobitev varovanja in utrditev nosilnih sten.
Vgradili so elektronski sistem, s katerim lahko v katerem koli trenutku ugotovijo, kje v knjižnici je določena knjiga. Raziskovalci, ki se bodo dokopali do dovolilnice, bodo lahko v knjižnično mrežo odslej lahko dostopali tudi prek svojih prenosnih računalnikov. Na njihovih prepustnicah bo odslej čip, ki bo osebje obvestil takoj, ko bo kdo odtaval zunaj dovoljenega območja.

Čeprav je bilo veliko narejenega, obnova še ni končana: do leta 2012 bodo v četrtem nadstropju odprli še eno čitalnico, in sicer v galeriji, poslikani s freskami na temo branja.
Pod budnim papeževim očesom
Knjižničar in kardinal Raffaele Farina je novinarjem na tiskovni konferenci novinarjem zaupal, da je papež dela ves čas spremljal. "Vsakič ko sem ga v zadnjih treh letih videl, me je vprašal, kako nam gre in če bomo res končali v dogovorjenem času." Papež je, mimogrede, tudi edina izjema, ki si sme knjige iz vatikanske knjižnice tudi sposoditi. "Navsezadnje je to papeževa knjižnica."