14. julija se bo slovita Vatikanska knjižnica zaprla kar za tri leta, saj Cerkev že kar nekaj časa načrtuje njeno obnovo. A preden jim knjige zapakirajo v škatle, se ducati in ducati učenjakov vsak dan v zgodnjih jutranjih urah skušajo dokopati do katerega izmed 92-ih sedežev v čitalnici za rokopise. Knjižnično osebje, ki sicer slovi po svoji učinkovitosti, ne more dovolj hitro izpolnjevati vseh prošenj za arhaične rokopise v pozabljenih jezikih.

Poleg britanske in francoske narodne knjižnice je vatikanska najpomembnejši arhiv starih rokopisov na svetu. Misel, da bodo akademiki vsak čas odtrgani od svojih virov sredi te ali one raziskave, navdaja s paniko. Na primer: "To je tragedija," je vdana v usodo Barbara Roggema, ki na univerzi v Birminghamu že tri leta raziskuje odnose med kristjani in muslimani v srednjem veku.

Papež seveda lahko pomaga
Na najvišjo avtoriteto v vatikanskih zadevah, papeža Benedikta XVI., se usuvajo prošnje, naj vsaj oddelek za rokopise med obnovo ostane dostopen javnosti. Spet drugi bi raje videli, da se vsakršna dela potisnejo v leto 2008, da bodo lahko pisci do takrat končali svoje raziskave. Prefekt Ambrogio Piazzoni pravi, da je papež v teh dneh napovedal obisk knjižnice, da bi se na lastne oči podučil o stanju.

Temelji popuščajo
Pred časom so arhitekti na krilu zgradbe, ki je bilo postavljeno v 16. stoletju, odkrili strukturno zelo šibka mesta. Če hočejo obnoviti temelje in tla, kar je menda nujno potrebno, ne gre drugače, kot da zaprejo celo knjižnico. Najprej so se temu skušali izogniti - umaknili so na primer 400 tisoč knjig in tako zmanjšali pritisk na ugrezajoča se tla, a strokovnjaki pravijo, da je vsak mesec odlašanja lahko usoden in da se bo prej ali slej zgradba začela krušiti.

Italijani niso najboljši organizatorji ...
Kar v resnici skrbi učenjake, je to, da imajo opravka z italijansko organizacijo: "Če Italijani pravijo tri leta, to najbrž pomeni veliko veliko dlje," je neusmiljena dr. Roggema. Strah ni čisto neutemeljen: med samo obnovo se pogosto pojavijo nove težave; to se je na primer primerilo milanski knjižnici Biblioteca Ambrosiana, ki je bila zaprta med letoma 1990 in 1997. Še manj sreče je imela Bibliotheca Hertziana na inštitutu Maxa Plancka v Rimu, ki je zaprta že od leta 2001 in bo ostala vsaj do 2009.

V knjižnico, ki je bila ustanovljena leta 1451, imajo vstop le akademiki, ki predložijo priporočilno pismo univerze ali raziskovalnega inštituta. Ko si izborijo vstop v hram učenosti, imajo na razpolago 1,6 milijona enot, od tega 75 tisoč rokopisov, osem tisoč inkunabul (tiskane knjige iz 15. stoletja) ter 400 tisoč kovancev in medalj.

A. J.