Ti morajo v turistični sezoni po več ur stati v vrstah, ki se vijejo ob vatikanskem obzidju, čez nekaj let pa naj bi se precej skrajšale. V Rimu namreč nameravajo razpisati arhitekturni natečaj, s katerim bi muzeji dobili nov vhod, ki ga predvidevajo na Piazzi Risorgimento, na njem pa naj bi bile tudi nova postaja podzemne železnice, trgovine in restavracije.

Možnost rezervacije obiska
Za predvideni vhod naj bi bile že izdelane arheološke študije, ki so jih njihovi avtorji poslali v Vatikan, kljub temu pa ta načrtuje mednarodni natečaj. Rimski župan Walter Veltroni je pojasnil tudi, da bo na začetek uresničevanja projekta treba počakati vsaj tri leta. Še preden bo dolge vrste skrajšal novi vhod, bodo te omilili, medtem ko se nekaterim sploh ne bo treba postaviti vanje. Kot je obljubil direktor muzejev Francesco Buranelli, si bo namreč obisk v njih mogoče v kratkem rezervirati in vrsto tako preskočiti.

Skozi prenovljeni vhod sicer obiskovalci muzejev vstopajo vse od leta 2000. Da se prebijejo skozi prostorni vhod, morajo obiskovalci skozi varnostni pregled, nato pa imajo na voljo garderobo, v kateri lahko shranijo oblačila, informacije, muzejsko trgovino, vodene oglede in celo postajo za prvo pomoč.

Začetnik zbirke Julij II.
Prve umetnine, iz katerih so se razvili Vatikanski muzeji, je zbral papež Julij II., ki je krščanski svet vodil med letoma 1503 in 1513. Prav papeži so bili namreč med prvimi zbiratelji umetnosti, ki so zbrana dela na ogled postavili tudi javnosti. Tudi z današnjega vidika so Vatikanski muzeji kompleks različnih papeških muzejev in galerij. Začeli so jih graditi pod pokroviteljstvom papežev Klementa XIV, ki je papeževal med letoma 1769 in 1774, in Pija VI., ki je bil na "prestolu" zadnjo četrtino 18. stoletja.

Največja znamenitost Sikstinska kapela
Obiskovalci muzejev lahko tako danes občudujejo zbirke, v katerih so zbrana umetnine iz Egipta, Palestine in z Bližnjega vzhoda, nekatere od njih izvirajo še iz časa Etruščanov, starega Rima in Grčije, na ogled pa so tudi asirske reliefne skulpture, zbirka vaz, keramik iz 18. in 19. stoletja, tapiserije, miniaturni mozaiki, dela sodobne verske umetnosti, zbirka vatikanskega zgodovinskega muzeja in druge umetnine. Največ obiskovalcev pa najtežje čaka obisk Sikstinske kapele, ki jo je poslikal Michelangelo in v kateri kardinali volijo novega papeža.

Švicarji v Vatikanu že pol tisočletja
Vatikan se letos z razstavo v Berninijevih kolonadah poklanja švicarski gardi, ki že 500 let varuje Vatikan. Na njej so zbrali 100 eksponatov iz največjih muzejev v Italiji in po svetu, med zbranimi deli pa so freske in portreti poveljnikov švicarske garde, njihove tradicionalne uniforme, čelada Karla V. in meč z grbom papeža Julija II. Razstava bo na ogled do 30. julija, z osrednjo slovesnostjo pa bodo 500-letnico varovanja Vatikana praznovali 6. maja.