Šest nekdanjih plačancev sicilijanske mafijske združbe Cosa Nostra je - skupaj s policijo in najetimi varnostniki - odgovornih za varnost v Regionalnem muzeju umetnosti v Palermu, ki ima prostore v impozantni palači Abatellis. "Službe" so dobili v okviru regijskega programa integracije zapornikov, ki so odslužili del svoje kazni, nazaj v družbo. Manjša četica nekdanjih plačancev Cosa Nostre, ki so italijanske zapore preplavili v osemdesetih, se tako v "zunanji svet" vrača prek mirnih muzejskih soban, ki naj bi jih varovale pred takojšnjim trkom s krutejšo resničnostjo mamil in nasilja.

Med varuhi Marije oznanjenja, čudovitega portreta Device, ovite v modro tančico, so tudi nekdanji zaporniki, ki so bili obsojeni po 41. členu kazenskega zakonika, torej tistem, ki obravnava najhujše zločine, so za španski dnevnik El País potrdili viri iz muzeja.

Poleg osrednjega muzejskega eksponata, ki ga je leta 1475 naslikal renesančni mojster Antonello da Messina (1430-1470), je v Palermu na ogled še nekaj dragocenih srednjeveških in renesančnih umetnin, med drugim doprsni kip Leonore, delo v Dalmaciji rojenega Francesca Laurane, in slavna freska Zmagoslavje smrti iz 14. stoletja.

Odprto od devetih do enih, dalj varnostniki pač ne delajo
Kdor bi Marijo oznanjenja, ki se zdi nekaterim strokovnjakom tako fascinantna kot Mona Liza, rad videl, mora to storiti dopoldne - ker nekdanji zaporniki delajo samo dopoldne, v galeriji preprosto ni dovolj osebja, da bi bila odprta cel dan.

"Tako je pač na Siciliji, kjer naročimo lisjaku, naj varuje kokošnjak, kjer imajo zločinci več pravic kot mladi diplomanti in kjer se dogajajo nezaslišane stvari kot, na primer, to, da je muzej odprt samo, ko imajo mafijci uradne ure," je razmere za časopis L'Espresso opisal protimafijski aktivist in novinar Lirio Abbate.

Se res ne da najti nikogar?
Podatki o pomanjkanju osebja (in aktivnosti) v palači Abatellis se zdijo še posebej ironični zato, ker so kvote nezaposlenosti na Siciliji visoko nad italijanskim povprečjem in ker so tamkajšnje oblasti v letu 2010, denimo, razpolagale s proračunom 27 milijonov evrov, še poroča današnji El País.

Caravaggio, ki so ga pojedle svinje?
Umetnost italijanski mafiji že od nekdaj ni tuja - trgovina z ukradeno (predvsem sakralno) umetnostjo in arheološkimi izkopaninami je ena od pomembnejših panog organiziranega zločina. Najbolj odmeven je bil verjetno primer kraje Caravaggia na Siciliji: platno sta dva neznanca v viharni noči oktobra 1969 strgala z oltarja cerkve San Lorenzo v Palermu, od takrat pa ga oblasti niso videle nikoli več. Prvi, ki je priznal krivdo za rop in ga pripisal Cosa Nostri, je bil Francesco Marino Mannoia, mafijec, ki je 20-letno zaporno kazen preživljal v ZDA in je pričal tudi v primeru proti Giuliu Andreottiju. Mannoia je trdil, da se je platno, ko ga je zvijal, tako razmočilo, da je bilo uničeno. Njegove besede so pozneje na laž postavili višje rangirani mafijci, ki so trdili, da sta zločin zagrešila lopova, ki naj bi delala na lastno pest, zato so poskrbeli le, da so ju v roke dobili prej kot policija. Platno je pozneje kot simbol prestiža in moči prehajalo iz rok ene družine v roke druge.

41 let po kraji o sliki še vedno ni ne duha ne sluha. Nekateri trdijo, da je še vedno razstavljena na vseh srečanjih vrha Cosa Nostre, drugi zatrjujejo, da sploh ne obstaja več. Še en skesani mafijec, Gaspare Spatuzza, je v svojem pričanju trdil, da je dragocenega Caravaggia v osemdesetih uničila družina Pullará. "Skrivali so jo v skednju, kjer so jo skoraj popolnoma požrli prašiči in podgane, zato jo je bilo treba na koncu sežgati."