Največji letošnji razstavni projekt muzeja ponuja vpogled v zgodovino mesta Ljubljana in v njegovo sedanjost prek obličij ljudi, ki so ga zaznamovali na političnem, gospodarskem in kulturnem področju.

Nekateri kipi so javnosti na ogled prvič, zato razstava, kot so sporočili iz Mestnega muzeja Ljubljana, ponuja edinstveno priložnost za vpogled v ljubljansko in slovensko kiparsko, politično in umetnostno preteklost.

Od javnih do intimnih portretov
Razstavljene portrete lahko po besedah avtorice razstave Ane Pokrajac Iskra v najširšem smislu razdelimo na tiste, ki so bili namenjeni javnim prostorom - ti razkazujejo portretirančev položaj in moč -, in tiste, ki so krasili intimne prostore. Obličja slednjih so čustveno obarvana.

Tej razmejitvi sledi tudi prostorska postavitev razstave. Poleg portretov ljudi, ki so mestni prostor zaznamovali na družbeno pomembnih področjih, so na ogled še druga obličja, ki prek alegorije predstavljajo konkretna imena.

Med kipi so tudi kakovostna dela znanih slovenskih, italijanskih in avstrijskih kiparjev. Nekatere skulpture so del stalnih postavitev likovnih razstav v drugih ustanovah. Večino kipov sicer hranijo v muzejskem depoju in jih bodo tja tudi vrnili po izteku razstave.

Pri oblikovanju postavitve so v muzeju sodelovali s člani Novega kolektivizma Miranom Moharjem, Darkom Pokornom in Romanom Uranjekom, ki je o njihovem delu dejal: "Portreti so postavljeni v okolje sivega monohroma, ki vključuje stene, tla in podstavke. Zaradi nevtralnosti sivine pridejo do izraza materiali, iz katerih so izdelani kipi. Pri tem ugotovimo, da tako mavec, bron, kamen in marmor vsebujejo plejado barvnih odtenkov, ki drugače ne bi prišli do izraza."

Skoraj dve leti priprav
Pomemben del nastajanja razstave je bila priprava kipov. Restavratorji v konservatorskem središču ŠČIT Muzeja in galerij mesta Ljubljane so kipe iz zbirke konzervirali in restavrirali skoraj dve leti.

Na razstavi bo prikazanih 59 kipov, ki so jih izbrali iz nabora 120 del. Kipi so narejeni iz različnih materialov, tudi njihova ohranjenost je bila različna. Za vsak kip so, kot so zapisali v muzeju, poiskali najustreznejšo konservatorsko-restavratorsko rešitev.

Za pristno izkušnjo obiskovalcev
Ob postavitvi razstave so v muzeju poskrbeli tudi za pristnejšo obiskovalčevo izkušnjo. Obiskovalci se tako lahko dotaknejo kopije kipa, občutijo materiale ter si ogledajo tehnike in faze nastajanja kipov.

Ob razstavi so pripravili tudi spremljevalni program, ki zajema nedeljska vodstva po razstavi, četrtkova vodstva z avtorico razstave in drugimi kustosinjami, tematska vodstva ter demonstracije kiparskih tehnik z akademskim kiparjem Jiržijem Bezlajem.

V okviru spremljevalnega programa bo 1. marca potekala okrogla miza, na kateri bodo strokovnjaki razpravljali o pomenu kiparske zbirke in njeni umestitvi v slovensko umetnostno dediščino, čez leto pa bodo na to temo potekali tudi predavanja in delavnice za otroke.

Od antičnih časov do polpretekle dobe
Kiparska muzejska zbirka je nastajala hkrati z idejami o nastanku mestne galerije umetnin že pred več kot 100 leti v obdobju župana Ivana Hribarja, ob čemer je treba poudariti, da so bili odkupi kiparskih del v primerjavi s slikarskimi precej manj številni.

Okamnela obličja in portreti iz kiparske zbirke segajo od antičnih časov do polpretekle dobe. Za nekaterimi se skrivajo imena, ki tkejo veliko zgodovino, druga brezimna pa, tako v muzeju, "tkejo male, osebne zgodbe".