Na razstavi predstavljajo 113 njegovih risb, gre pa za prvo veliko postavitev, ki je osredotočena zgolj na risbe nizozemskega umetnika. Obiskovalci lahko občudujejo izjemno veščino umetnika ter sledijo razvoju njegove risarske tehnike. Kljub odličnosti pa van Goghove risbe (ustvaril jih je več kot tisoč) ostajajo velikokrat v ozadju bolj znanih slik.

Van Gogh je prek risb pogosto vzpostavljal tudi dialog s svojimi slikami, zato so se kustosi razstave odločili, da bodo ob nekaterih risbah izobesili tudi umetnikove slike, na katere se risbe nanašajo. Risbe so v New York prišle iz muzejskih in zasebnih umetniških zbirk po svetu, največ risb pa so jih posodili iz van Goghovega muzeja v Amsterdamu.

Ekspresivnost črno-belih risb
Direktor muzeja Philippe de Montebello poudarja, da se ob tem, ko razmišljamo o van Goghu, vse prevečkrat spomnimo v prvi vrsti na njegove slike, ki jih zaznamujejo žive barve in njihova nekonvencionalna uporaba. Ta postavitev pa prikazuje, da so lahko tudi črno-bele risbe ravno tako ekspresivne kot barvne. De Montebello pa dodaja, da bo razstava tiste, ki menijo, da popolnoma razumejo van Gogha in njegovo delo, lahko naučila še marsikaj novega o umetniku in njegovem ustvarjanju.

Postavitev je v osnovi retrospektivna. Umetniku lahko prek njegovih del sledimo na začetku po Nizozemskem, kasneje pa tudi v Francijo. Pregledna razstava pa tudi izpostavlja van Goghovo inovativnost pri risanju in doslednost, ki prežema vse njegove risbe.

Risba je osnova ustvarjanja
Van Gogh je verjel, da risba predstavlja osnovni gradnik umetnosti. Njegovi odločitvi za risanje je najprej botrovalo prepričanje, da se mora izpopolniti v črno-beli tehniki, preden se lahko loti barvnih kompozicij, kasneje pa se je večkrat 'zatekel' k risbi kot izvirnemu načinu samoizražanja. Včasih pa je bila odločitev za risbe tudi nekoliko bolj ekonomsko pogojena, saj so bili materiali, potrebni za risbe, mnogo cenejši kot olja in platna, ki jih umetnik potrebuje za ustvarjanje slik, ki so jih tedaj pogosto naročali iz Pariza.