Tuškove barvne slike, skulpture in mobili so po besedah kustosa Gašperja Peternela oživljali ter bogatili prostor ter njegovo strukturo ter dajali galerijam novo kakovost. Gledalec slike ne opazuje z distance, ampak vanjo vstopa, saj galerijski prostor postane slika, kolaž elementov.

"Kljub najrazličnejšim sredstvom, kako ideje, sanje, doživetja, čustvena spoznanja približati opazovalcu umetniških stvaritev, mu je bil temelj ustvarjalnega procesa vedno risba, skica. Že prazen list papirja predstavlja kubični prostor, v katerega polaga ideje, kakor narejena slika predstavlja tvorno ploskev prostora, v katerem igra svojo vizualno vlogo," je zapisal Peternel.

Po besedah likovnega kritika Aleksandra Bassina je Tušek iskal predloge za nove prostorske urbanizme pretežno v okviru izrazito organske morfologije. V teh urbanih likovnih akcijah se je Tušek počutil svobodnega in hkrati razmišljujočega avtorja. "Svojevrstna igriva elementarnost, ki učinkuje pri njem navzven, je pravzaprav integralni del širšega miselnega konstruktivnega procesa, ki si ni nikoli zaprl vrat," ocenjuje Bassin. "Vse te zamisli in realizacije govorijo o Tuškovem poseganju na novo področje umetnosti - v sobo z igračami nove družbe, ki se poraja, ko umetnik, ki uveljavlja svoja hotenja v samem osrčju nove družbene strukture, zahteva svobodo za svoje delovno področje, ki ni samo ideološko, ampak tudi socialno in politično ..." še piše Bassin.

Postavitev bo drevi ob 19.00 odprl minister za kulturo Anton Peršak, nagrajenca Prešernovega sklada za leto 1982 pa bosta predstavila Bassin in Marko Jenko. Dela leta 2011 umrlega kranjskega umetnika lahko v galeriji ujamete do 24. septembra.