Multimedijski virtualni ogledi bodo v Muzeju Ara Pacis obiskovalcem na voljo do 15. aprila prihodnje leto. Foto: EPA
Multimedijski virtualni ogledi bodo v Muzeju Ara Pacis obiskovalcem na voljo do 15. aprila prihodnje leto. Foto: EPA
Oltar Avgustovega miru, Ara Pacis
Na virtualnih ogledih se obiskovalci rimskega muzeja seznanijo s transformacijo spomenika in rimskega Trga cesarja Avgusta skozi čas. Foto: EPA

V muzeju so obiskovalcem pripravili vodene multimedijske virtualne oglede, ki osvetljujejo transformacijo spomenika in rimskega Trga cesarja Avgusta skozi čas. Posebna tehnologija navidezne resničnosti (VR), ki je ledino orala na področju računalniških iger, v zadnjem času pa storila pomembne korake tudi na področju filma, se je zdaj izkazala koristna tudi pri približevanju oddaljenih časov, v katerih je nastala ohranjena kulturna dediščina.

Ko zgodovina oživi
S pomočjo VR-očal lahko obiskovalec v 45 minutah spremlja prizor, kako so na monumentalnem oltarju bogovom žrtvovali drobovje. Prav tako lahko vidi, kakšen je bil oltar ob svoji postavitvi in kako se je spreminjal čez stoletja, dokler ga niso povsem prekrile plasti zemlje.

Inovativno VR-tehnologijo so v muzeju prvič preizkusili na pred kratkim odprti razstavi Oltar, kakršen je bil (L'Ara com'era). Posvečena je prav kamniti oltarni konstrukciji, ki so jo v Rimu naročili, da bi z njo pozdravili Avgustovo vrnitev z večletnega vojskovanja v Galiji in Hispaniji. Posvetili so ga 30. januarja leta 9 pr. n. št. in se z njim poklonili vladarju, ki si je podredil vse province.
Ikonografija reliefov ustreza propagandni funkciji spomenika v smislu vnovične potrditve pomena Avgustovskih vojaških uspehov. Avgustu se je verjetno zdela postavitev potrebna za pomiritev ljudi, da je bila prelita kri potrebna in vredna trajnega miru in blagostanja, ki so ga vojna leta prinesla. Po posvetitvi so oltar uporabljali duhovniki in vestalke, ki so tam opravljali daritve za mir.

Pogled na nekoč pisane reliefe
Vitičevje spodnjega segmenta in vladarske ter svečeniške figure v zgornjem pasu zunanjega plašča so bile ob nastanku zelenih, modrih, temnordečih, belih in drugih barv. Izsledki po dolgih stoletjih izginule polikromacije so že pred nekaj leti strokovnjakom pomagali rekonstruirati barvno shemo spomenika ob njegovi postavitvi. Leta 2009 so jo obnovili s pomočjo svetlobne projekcije na oltar. Podobno doživetje, le da mnogo bolj individualno, omogoča tudi aktualen projekt, ki predstavlja oltar v prvotni barvitosti in okrasju.

V muzeju so za projekt namenili 250.000 evrov, upravitelji pa upajo, da se bo naložba povrnila v prihodnjih treh letih.