Skladatelj Mojmir Sepe bo letos 11. julija dopolnil 80 let in ob tej priložnosti so v Plečnikovem hodniku Narodne in univerzitetne knjižnice pripravili pregledno razstavo Mojmir Sepe: se.pesem@siol.net njegovih partitur, glasbenih tiskov in korespondenc, ki jo je pripravil muzikolog Domen Prezelj. Razstavljeno gradivo je pravzaprav izbor gradiva, ki ga je Sepe (tako kot pred njim že npr. Svetlana Makarovič in Boris Pahor) podaril NUK-u.

Nenavaden naslov (Mojmir Sepe: se.pesem@siol.net) razstave je pravzaprav Sepetov elektronski naslov, ki tvori posrečeno besedno igro, ki jo je mogoče brati na dva načina: kot 'še pesem' ali kot 'Sepe sem'.

"Čisto pravi Mozart"
Mojmir Sepe se je rodil pred 80. leti pri Črni na Koroškem, natančneje v kraju Jazbina; bil je otrok učiteljice glasbe Ljudmile Sepe na celjski gimnaziji in opernega pevca Franca Schiffrerja, ki si je kruh služil v tujini, kar je pomenilo, da so se videvali zgolj med počitnicami. A to ni okrnilo dečkovega smisla za glasbo; že kmalu se je v njem pojavila želja po igranju klavirja in kot 6-letni deček je že vedel, kako tečejo črno-bele tipke.

"Ko sem bil star manj kot šest let, sem mami, ko je prišla iz službe, po črnih tipkah zaigral čisto preprosto 'o, o, o, poglej pod nebo, kako lepo ptički pojo', s sekstami sem spremljal 'o, o, o, poglej na goro, kako lepo rožce cveto', čista otročarija, ampak mama je bila ganjena do solz. V njenih očeh sem bil čisto pravi Mozart. Zato so me takoj dali učit klavir," je ob neki priložnosti povedal Sepe.

Prva džezovska plošča Jugoslavije
Sepe priznava, da je njegovo ustvarjanje sooblikovala tudi slovenska ljudska pesem, kar pomeni, da je v svojih skladbah ohranil slovenski melos. Po opravljeni celjski gimnaziji se je Sepe odpravil na študij v Ljubljano in se kmalu pridružil poklicnemu plesnemu orkestru RTV Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča in Jožeta Privška, kot trobentač in pianist pa je sodeloval tudi z manjšimi zasedbami. In počasi se je zgodilo, da je ustanovil Ansambel Mojmirja Sepeta, ki je posnel prvo džezovsko ploščo v Jugoslaviji.

Zlata leta slovenske popevke
Leta 1956 se je poročil z Majdo Sepe, vse drugo je po vsej verjetnosti bolj kot ne znano. Zaznamovala sta t. i. zlato obdobje slovenske popevke, ko so se na Bledu vsako leto zgodili festivali zabavne glasbe. Prvi je bil leta 1962 in svojo priljubljenost (ne glede na to, da se je preselil v Ljubljano) obdržal do 80. let. Leta 1973 sta zmagala s skladbo Med iskrenimi ljudmi, leto dni pozneje pa z Uspavanko za vagabunde.