Več kot 100 projektov, od stavb in urbanističnih zasnov pa vse do oblikovanja in pisanja o arhitekturi, bo v veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma pod naslovom Arhitektura - inventura od nocojšnjega odprtja na ogled do 13. marca.
Po besedah predsednika Društva arhitektov Ljubljana Andreja Hrauskyja, gre za največjo predstavitev arhitekture v Sloveniji tako po obsegu kot po številu predstavljenih avtorjev in projektov, društvo pa jo pripravlja bienalno.
Že naslov pove, da gre za inventuro in ker izbor ne sloni na selekciji, vsak arhitekturni biro oziroma arhitekt predstavi, kar sam želi. Avtorje prisili k samocenzuri že prestiž same lokacije postavitve, Cankarjev dom, Hrausky pa ocenjuje, da so dela, predstavljena na letošnji razstavi, precej enakovredna in na visokem nivoju.
O velikih projektih prestolnice
Arhitekti v društvu, ki so v zadnjem času s projekti pomembno sooblikovali slovensko prestolnico, so povabljeni, da o svojem delu tudi spregovorijo širši javnosti. Vsak četrtek ob 18.00 bo tako mogoče prisluhniti o Stožicah, ljubljanski Operi, mostu na Špici, ureditvi Ljubljanskega gradu, Mesarskem mostu in še nekaterih drugih projektih.
Arhitekti postali najšibkejši člen
Začetki predstavljenih del segajo v čas pred gospodarsko in finančno krizo, ki se na Slovenskem še posebej odraža na področju gradbeništva. Po besedah arhitekta Mihe Dešmana so arhitekti že tedaj čutili, da njihov položaj v odnosih med državo, naročniki in arhitekti ni bil tak, kot bi si želeli, saj so postali najšibkejši člen.
V prepričanju, da arhitektura krize ni povzročila, lahko pa pomaga najti pot iz nje, so sestavili poziv, s katerim se obračajo na državo. Kot so zapisali, bi bilo potrebno, da se na podlagi popravljene resolucije o Nacionalnem programu za kulturo, ki vključuje tudi arhitekturo, temu prilagodi zakonodajo. Slednja pa bi morala projektantom povrniti pristojnosti, ki jim kot strokovnjakom na področju arhitekture pripadajo.
Arhitekti namreč prevzemajo velike odgovornosti, nimajo pa ustrezne zaslombe države, finančnih in drugih zmožnosti, da bi lahko skrbeli za trajnostno ozaveščeno, odgovorno, zgodovinsko utemeljeno arhitekturo s kulturno in estetsko vrednostjo. V društvu opozarjajo na katastrofalne rezultate, ki jih zadnjih nekaj let prinaša izključni poslovni model. "Potrebujemo novo kulturo odgovornosti in znanja, ki bo poleg posamičnega poslovnega uveljavila tudi širši javni interes, zanj pa naj bi, v sodelovanju s strokovnjaki, skrbela zlasti politika," so prepričani.