Naslov postavitve Iz umetnikove zapuščine pove, da so na ogled predvsem tista dela, ki jih hranijo umetnikovi dediči. Lugaričev slikarski opus je izjemno obsežen in zajema različne vsebine. V ospredju so haloške krajine in prizori, ki jih je opazoval ob vsakodnevnih sprehodih ob Studenčnici, znane so tudi njegove zime, ciklus pesnikov in prav tako primorski motivi.

Nova odkritja spodbudila novo vrednotenje slikarjevega opusa
Po umetnikovi smrti je veliko del ostalo v domačem ateljeju in depoju, dediči pa so zadnji dve leti omogočili dokumentiranje umetnikove zapuščine. Pri tem so ugotovili, da je slikar ustvarjal tudi dela, ki jih je razstavljal malokrat ali pa sploh ne. Nova odkritja so spodbudila novo vrednotenje Lugaričevega opusa.

Podobe upanja in pričakovanje onstranstva
Po besedah kustosinje razstave dr. Marjete Ciglenečki se je slikar s podobami kaotičnih velemest, pompejanske tragedije in demonov vseh vrst odzival na razklanosti aktualnega časa. Prizori iz Stare in Nove zaveze so, nasprotno, podobe upanja in pričakovanja onstranstva, pri tem pa se je izkazalo, da ima abstrakcija v njegovem opusu pomembno mesto, zadnje slike, ki so nastale sredi devetdesetih, pa se zdijo kot klic z one strani.

"V veliko pomoč pri raziskovanju Lugaričevega slikarstva je nepregledno število risb, ki razkrivajo slikarjevo neutrudno disciplino. Nekatere lahko presojamo kot predloge za slike v olju, še več je takšnih, ki jih lahko označimo kot slikarjeve likovne razmisleke. Risal je v vseh tehnikah, posebej pa izstopajo lavirane risbe, ki so avtonomna slikarska dela na papirju," je dejala kustosinja.

Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je lani v sodelovanju z mestno občino izdal tudi monografijo z naslovom Albin Lugarič (1927–2014): Iz umetnikove zapuščine, konec marca pa so v Salonu umetnosti ob spominu na 90-letnico njegovega rojstva na ogled postavil Lugaričeva likovna dela, ki jih hranijo v svojih zbirkah. Razstava bo v Mestni galeriji Ptuj odprta do 25. junija.