Ruski narod je carico Marijo Fedorovno zelo spoštoval. Foto: EPA
Ruski narod je carico Marijo Fedorovno zelo spoštoval. Foto: EPA
Vrnitev v Rusijo
Marija Fedorovna se je morala soočiti z veliko družinsko tragedijo; boljševiki so pobili družino njenega sina cara Nikolaja II. Foto: EPA
Vrnitev v Rusijo
Po padcu socialističnega režima v Rusiji obnavljajo spomin na veličastno zgodovino ruskega cesarstva. Foto: EPA

Konec septembra bodo namreč pepel Marije Fedorovne prepeljali iz Danske, kjer je carica preživela zadnja leta življenja, v St. Peterburg, kjer bodo žaro z njenim pepelom pokopali v katedrali svetega Petra in Pavla. Ob 'vrnitvi' carice v domovino so v jahalnici v St. Peterburgu odprli veliko razstavo z naslovom Vrnitev v Rusijo, ki predstavlja življenje Marije Fedorovne in njenega moža, carja Aleksandra III.

Priljubljena kraljica mati
Marija Fedorovna se je 26. novembra 1847 kot Marie Sophie Frederikke Dagmar rodila v danski kraljevi družini, po prestopu v pravoslavno vero pred poroko z ruskim carjem pa je prevzela tudi novo ime. Po smrti Aleksandra III. leta 1894, ko je oblast prevzel njun Nikolaj II., je prevzela uradni naziv kraljeva vdova oziroma matrona in tako bolj iz ozadja spremljala težavno vladavino svojega sina. Ruski narod je Marijo Fedorovno, ki je slovela tudi kot zelo čedna dama, zelo spoštoval, saj je veljala za žensko, predano svoji družini, ki pa se ni nikoli želela vmešavati v politične zadeve. Kljub temu se je več kot enkrat izkazala za pogumno žensko.

Življenje po družinski tragediji
Po družinski tragediji, ko so boljševiki leta 1917 pobili njeno družino, namreč ni želela zapustiti Rusije, čeprav je bilo tudi nejno življenje, tako kot življenja vseh plemenitašev, ogroženo. Iz države je odšla šele leta 1919, in sicer na prošnjo svoje sestre Aleksandre, žene britanskega kranja Edvarda II. Marija je nekaj časa je preživela na britanskem dvoru, kasneje pa ga je zapustila - namigujejo, da zato, ker se je kot carica brez države počutila odveč - in se vrnila na rodno Dansko. Tam so jo po smrti leta 1928 tudi pokopali, danska in ruska vlada pa sta lani podpisali sporazum o prenosu posmrtnih ostankov Marije Fedorovne v Rusijo.

Predstavljena palača v Gačini
Razstava v St. Peterburgu pa ni edini poklon carici, ki so ga v teh dneh pripravili v Rusiji. Prvič po letu 1941 so za obiskovalce odprli tudi sobe Marije Fedorovne v palači Gačina. Palača stoji v mestu Gačina, ki ga najdemo približno 45 kilometrov južno od St. Peterburga. Grad je dal v drugi polovici 18. stoletja sezidati grof Orlov. Pod nadzorom arhitekta Antonia Rinaldija je zrasla palača v rokokojskem slogu, ki jo je po Orlovi smrti odkupila ruska carica Katarina Velika. Kasnejši vladarji so objekt nekoliko preuredili, Aleksander III., mož Marije Fedorovne, pa je grad naredil za glavno carsko rezidenco. Pet sob, v katerih je živela Marija Fedorovna, so zdaj prvič po obnovitvi, ki je potekala vse od leta 1985, odprli za javnost.