Izbrane fotografske podobe tradicionalnih kultur in etničnih skupin Azije in Afrike (predvsem portretov) skušajo nazorno pokazati, da je naša zunanjost zgolj navidezna in kako blizu bi si lahko bili. Žal se iz vseh napak sodobne in polpretekle zgodovine nismo naučili, kako krhek je lahko naš obstoj in kako varljiva je superiornost naše lastne civilizacije. Foto: Cankarjev dom
Izbrane fotografske podobe tradicionalnih kultur in etničnih skupin Azije in Afrike (predvsem portretov) skušajo nazorno pokazati, da je naša zunanjost zgolj navidezna in kako blizu bi si lahko bili. Žal se iz vseh napak sodobne in polpretekle zgodovine nismo naučili, kako krhek je lahko naš obstoj in kako varljiva je superiornost naše lastne civilizacije. Foto: Cankarjev dom

Lakovičeva razstava Svet, ki izginja - izgubljena ljudstva Afrike in Azije predstavlja izbor fotografij z motivi tradicionalnih kultur in etničnih skupin, obenem pa posnetki tudi skušajo prikazati, kako blizu bi si lahko bili s temi ljudstvi.
Gre predvsem za portrete pripadnikov petnajstih ljudstev oziroma etničnih skupin, razdeljenih v štiri sklope, glede na geografske lokacije; Namibija (Hereri in Sani), Južna Etiopija (plemenske skupnosti Mursijev, Hamerjev, Arborov, Karov in drugih), srednja in jugozahodna Azija (Afganistan, Pakistan, Tadžikistan, kitajski Šinjang ter etnično najpestrejša območja Hindukuša, Karakoruma in Pamirja) ter indijska podcelina (regije Arunačal Pradeš, Radžastan ter določena območja Himalaje), je o razstavi zapisal umetnostni zgodovinar Vid Lenard. Razstavo bodo odprli nocoj ob 20.00.

Kulture iz odročnih končkov sveta
Razstava obravnava problematiko izumiranja plemenskih kultur in etničnih skupnosti, ki so, kot meni umetnostni zgodovinar Vid Lenard, ogrožene predvsem zaradi vrste zunanjih dejavnikov, od globalizacije in političnih interesov velesil do etničnih sporov. Lakovičeva tematika pa predstavlja vračanje h koreninam in kulturi, ki presega pripadnost določeni regiji, etniji ali novodobnemu patriotizmu. S fotografskimi podobami želi pokazati, da je naša zunanjost zgolj navidezna.

Mareta Lakoviča je že v času študija sociologije, zgodovine in antropologije zanimala podobna problematika. Organiziral in udeležil se je številnih odprav v odročne kotičke sveta, med drugim je potoval po Pakistanu, Afganistanu, Indiji, pot ga je zanesla tudi na Kitajsko, v Mongolijo in Nepal. Skozi fotografski objektiv dokumentira plemenske skupnosti in tradicionalne kulture, ki jim je skupno, da jim globalizacija ne prizanaša in da jim grozi počasno izumrtje.