Na Fakulteti za družbene vede so v okviru Galerije FDV odprli razstavo Yugostalgia. Razstavljena bo serija portretov nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza - Tita avtorja Walterja Steinacherja, hkrati pa bodo predstavljene fotografije avtorice Elene Fajt “Josip Broz Superstar”, ki ponazarjajo utrip "titonostalgije" v državah nekdanje Jugoslavije.
Razstava - dela v nastajanju so bila v začetku leta 2008 na ogled v galeriji Alkatraz na ljubljanski Metelkovi -, je prišla v Slovenijo po zelo odmevnem gostovanju v New Yorku.
Tito na posterjih, majicah, razglednicah ...
Kot je avtor povedal v intervjuju za The Times, ga je tematika Tita začela zanimati med potovanjem po Bosni, Sloveniji in Hrvaški, kjer je Titovo podobo srečeval na posterjih, majicah in razglednicah. Imel je tudi atelje na ljubljanski Metelkovi, kjer je v skoraj vsakem od klubov visela vsaj ena podoba Tita.
Glede na tekmovalno ozračje med tamkajšnjimi klubi je bil Josip Broz - Tito po Steinacherjevih besedah pravzaprav simbolna povezava med njimi. Ko ga je galerija Alkatraz povabila k sodelovanju, se je odločil, da se bo posvetil motivu nekdanjega jugoslovanskega predsednika in ustvaril nekakšno "evropsko različico vseprisotne podobe Cheja Guevare".
S humorjem prekinja krog teme
Sociolog Mitja Velikonja je o Steinbacherjevih delih zapisal, da so "zabavna prav zato, ker so tako resna". O humorju v svojih delih umetnik pravi, da z njim pravzaprav prekinja krog teme ... ljudje se smejejo samim sebi in tako postajajo manj dovzetni za nacionalizem, fašizem in sovraštvo do sebi podobnih.
V trenutnih razpravah o temni plati Titove zgodovine, o vojnih zločinih in zanikanju človekovih pravic obstajajo vedno določeni izhodiščni položaji, nekakšno polemično nasilje in ponos. Kot kulturni in psihološki pojav je to odraz nasilja in bolečine, ki so jo utrpeli določeni posamezniki, in tako se ponos, sovraštvo in nasilje nadaljujejo. Humor pa vnaša nekakšno svetlejšo stran.
Kako avtor opredeljuje "jugostalgijo"? Zanj je to stanje duha, hrepenenje po boljši preteklosti, ki pa je kot nekakšen zamrzovalnik iluzij. Gre za nekakšno utopično hrepenenje, ugotavlja.
Velikonja pa svoje pisanje končuje: "Razstava v celoti razkriva kot tisti radovedni fant v Andersenovih Cesarjevih novih oblačilih, 'Maršalovo novo goloto' - nič več ni za sleči. Pokaže, dobesedno, golo resnico o Titu."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje