Iščemo sledi svojih ideoloških prepričanj, ki so jih slikarji zapisali na svoja platna. Foto: Moderna galerija
Iščemo sledi svojih ideoloških prepričanj, ki so jih slikarji zapisali na svoja platna. Foto: Moderna galerija
Zoran Mušič
Zoranu Mušiču je pripadla čast prebiranja manifesta slovenskih kulturnikov. Foto: RTV SLO

Drugo poglavje projekta Umetnost tridesetih let iz zbirke Moderne galerije Ljubljana je predstavilo ključne preboje v slovenski likovni umetnosti med letoma 1935 in 1937. Drugi avtorski projekt kustosa Igorja Kranjca osvetljuje likovno dogajanje v času teženj po nacionalni, ekonomski in kulturni homogenizaciji, ko je slovenskim umetnikom kljub različnim pogledom na politiko in umetnost uspelo ustanoviti stanovsko organizacijo.

Še posebej burno obdobje burnega stoletja
Obravnavana leta so bila med najbolj burnimi obdobji že tako ne preveč mirnega 20. stoletja. Zahod je tonil v politično in ekonomsko krizo, slovesnki umetniki pa so se kot državljani večnacionalne Jugoslavije in obremenjeni z zapuščino nekdanje avstrijske države tudi spraševali o svojem mestu na umetniškem zemljevidu Evrope. Napetost, ki odraža v njihovih delih so še stopnjevali "vdori" novih filozofij in političnih ideologij, ki so se uveljavljale na "starem kontinentu"; govorimo seveda o nacionalizmu, komunizmu, filozofiji eksistencializma in drugih novih ideoloških sistemih.

Mušičeva budnica umetnikom
Čeprav idejno in slogovno razcepljeni, so slovenski umetniki v tem obdobju uspeli vzpostaviti visoko stopjo sodelovanja. Leta 1935 so diplomanti zagrebške in praške akademije nastopili na skupni razstavi, leta 1936 pa je sledila uveljavitev programskih nazorov. To je leta 1937 v obliki manifesta ob odprtju razstave Kuba neodvisnih v Jakopičevem paviljonu predstavil Zoran Mušič. Mušič je v imenu svoje generacije povzel uveljavljna umetniška gibanja na slovenskem (ekspresionizem, impresionizem, folklorizem) in poklical umetniške kolege k uveljavljanju najbolj aktualnih trendov v likovni umetnosti.

Igor Kranjc je izbral okoli 40 del - slik, kipov, grafik, akvarelov, risb - več kot 20 uemtnikov, ki so zaznamovali obravnavano obdobje. Najbolj prepoznaven je bil umetniški prispevek Zorana Mušiča, Božidarja Jakca, Gabrijela Stupice, Toneta in Franceta Kralja, Maksima Sedeja, Mihe Maleša, Staneta Kregarja in Nikolaja Pitnata, če naštejemo le najbolj prepoznavne likovnike.