Tomaž Nabergoj, Dolores Gerbec, Sanja Jurca Avci in Tomaž Lazar, avtorja in oblikovalki razstave Vitez, dama in zmaj - dediščina srednjeveških bojevnikov v Narodnem muzeju Slovenije. Foto: NMS
Tomaž Nabergoj, Dolores Gerbec, Sanja Jurca Avci in Tomaž Lazar, avtorja in oblikovalki razstave Vitez, dama in zmaj - dediščina srednjeveških bojevnikov v Narodnem muzeju Slovenije. Foto: NMS
Na videz robati možje, ki so jih neusmiljene razmere tistega časa prekalile v maloštevilno elito vrhunsko izurjenih vojakov, so ustvarili presenetljivo bogato izročilo etičnega kodeksa, na katerem je zrasla moderna zahodna civilizacija. Naučili so nas olike, poštenja, poguma in plemenitosti – vrednot, na katere smo že skoraj pozabili, a nam morda lahko ponudijo oporo tudi na negotovem razpotju, na katerem se je znašla naša družba v 21. stoletju, sta zapisala avtorja razstave. Foto: Narodni muzej Slovenije
Ob razstavi so v muzeju pripravili cel niz dogodkov v sodelovanju z različnimi ustanovami, društvi in posamezniki, ki se na takšen ali drugačen način ukvarjajo s tematiko viteštva ali srednjega veka: od filmov, stripa, delavnic, predavanj, do dogodkov z glasbo, plesom in bojevniškimi veščinami. Foto: Miro Majcen

Valvasorjevo nagrado Slovensko muzejsko društvo podeljuje za posebne dosežke v muzejstvu v preteklem letu.
Narodni muzej Slovenije je z razstavo Vitez, dama in zmaj - dediščina srednjeveških bojevnikov želel celovito predstaviti viteštvo na Slovenskem, ne le z materialno dediščino, ampak predvsem s pripovedjo zgodbe v prostoru, s postavitvijo, ki obiskovalca pritegne in poskrbi za presenetljiva "nalaganja" pogledov na predmete iz različnih smeri in v različnih kombinacijah, ki dajo misliti, kot je Sanja Jurca Avci opisala pristop k postavitvi razstave. Poleg dragocenih predmetov zgodbo razstave pripovedujejo tudi ustvarjena okolja, ki z izbranim materialom pripravijo podlago za razstavno zgodbo in obiskovalce z izrazitimi prostorskimi elementi usmerjajo po njej.


Malo materialne zapuščine plemstva na Slovenskem
Kot sta zapisala avtorja razstave Tomaž Nabergoj in Tomaž Lazar, je zamisel za muzejsko razstavo dozorevala vrsto let, njena postavitev pa ni bila lahka, saj je od materialne zapuščine plemstva na Slovenskem ostalo malo, sploh po umiku številnih plemiških rodbin ob nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter uničenju v drugi svetovni vojni in revolucionarnem vrenju po njej. Poleg tega imamo do izročila srednjega veka poenostavljen odnos. Znanstveno zgodovinopisje je zgodovino srednjeveškega plemstva črtalo iz polja svojih raziskav, svoje predstave o viteštvu pa smo večinoma uvozili od drugod.
Pregledna razstava s sodobno postavitvijo
Na razstavi so poleg klasičnega obdobja viteštva v visokem srednjem veku in njegovega zatona v poznem srednjem veku prikazali tudi novi vek z obdobjem historizma in romantičnih predstav, vse do moderne dobe in današnje popularne kulture. Tako so želeli ponuditi pogled na konstruiranje in razvoj pojmovanj o viteštvu kot izrazitem pojavu srednjeveške evropske kulture, prav tako na pomen, ki ga ima ta kot sestavni del ideoloških, političnih in zgodovinskih interpretacij preteklosti, sta zapisala avtorja. Razstavo so oblikovali s sodobnimi multimedijskimi pomagali in jo pospremili s številnimi dogodki (retrospektivo viteškega filma, lutkovno predstavo, dogodki Živa zgodovina kot preplet glasbe, plesa in bojevniških veščin srednjega veka, strokovnimi predavanji, javnimi vodstvi in otroškimi delavnicami, stripom za otroke), da bi presegli trdno zakoreninjene mite in stereotipe o vitezih in srednjem veku.
Poštenje, pogum in plemenitost viteškega sveta
In kot sta avtorja razstave sklenila, je davni svet viteštva privlačen tudi za današnji čas ne le zaradi bleščečih oklepov, mečev in podobnih univerzalnih podob, ampak tudi zaradi zanimivih zgodb, ki prinašajo viteške vrednote - oliko, poštenje, pogum in plemenitost, vrednote, ki "nam morda lahko ponudijo oporo tudi na negotovem razpotju, na katerem se je znašla naša družba v 21. stoletju".