Kot je povedal kustos razstave Giovani Federico Villa, bo razstava Lorenze Lotta končala omenjeni 'razstavni trojček', ki sta ga začeli razstavi Antonella da Messina leta 2006 in Givoannija Bellinija leta 2008. Razstava Lotta (1480-1556) nastaja v sodelovanju z vlado dežele Marche, v kateri je v Benetkah rojeni umetnik ustvaril nekatera svoja največja dela. V razstavišču Scuderie del Quirinale v središču Rima bo predstavljenih 70 slikarjevih slik.

Antonello da Messina je bil po ocenah kustosa prvi veliki portretist, ki se je posvetil tudi duševnosti upodobljenca, Bellini pa je iznašel tip oltarja, pri katerem je ozadje poenoteno. Lotto predstavlja sintezo obeh - uspešno je raziskoval prirodo in človeško naravo ter dosegel raven realizma in naturalizma, ki je bila zgled prihodnjim generacijam umetnikov. Postavitev bo dvodelna - v prvem delu bo predstavljenih 13 ali 14 oltarjev, v drugem pa portreti in upodobitve svetnikov. Dela za razstavo bodo pripeljali tudi iz Benečije in Lombardije ter muzejev na Dunaju, v Parizu, Madridu, Moskvi in New Yorku.

Od slikarskih platen do frančiškanov
Lorenzo Lotto se je rodil v Benetkah, kjer se je tudi izučil slikarstva. Čeprav velja za beneškega umetnika, pa je v rojstnem mestu doživel le malo uspeha, saj je umetniško področje tam tedaj obvladoval Tizian. Tudi v Rimu mu sreča ni bila naklonjena oziroma ga niso nikdar popolnoma razumeli. Leta 1509, ko mu je bilo 30 let, ga je papež Julij II. poklical v Vatikan, kjer mu je bilo namenjeno delati z Raffaellom. A je že čez leto dni zamenjal čopič in paleto za meniško kuto in se pridružil frančiškanom. Slikarska dela je seveda prevzel Raffaello, čeprav Lotto ni prenehal slikati.

Razstava bo predstavila celoten Lottov opus; vse od začetkov v Trevisu prek Bergama do časa, ko je bival v Marcheju. Organizatorji so se osredotočili predvsem na poetične kvalitete njegovega dela.