Oglas
Sicer je bila prvotno razstava zamišljena drugače, predvsem pa v novih prostorih, toda mariborska galerija kljub temu leto Evropske prestolnice kulture sklepa s pregledom zadnjih sto let zgodovine likovne umetnosti in s pogledom naprej. Skoraj pomlad/100 let slovenske umetnosti predstavlja dela 138 umetnikov in umetniških kolektivov iz zbirk 21 slovenskih muzejev in galerij. Ta bodo do 24. februarja na ogled v prostorih na Strossmayerjevi, drugi del razstave pa bodo ob 21.00 odprli v 11. nadstropju obnovljenega hotela Slavija. Tam izbor 30 najprodornejših akterjev sodobne vizualne umetnosti predstavlja slovenske umetnike prihodnosti.
Predstavitev 20. stoletja je zasnovan kronološko, od impresionizma do konca stoletja. Osrednje mesto med gostujočimi zbirkami zaseda tista iz Moderne galerije, ki je za to priložnost posodila dela velikanov omenjenega obdobja, kot so Marij Pregelj, Gabrijel Stupica in Zoran Mušič. Narodna galerija je zastopana s četverico impresionistov – Jakopičem, Groharjem, Jamo in Sternenom. Obalna galerija je prispevala umetnost osemdesetih let, Galerija Miklova hiša kiparstvo s konca stoletja ter zbirka Akademije za likovno umetnost in oblikovanje z deli njenih profesorjev.
Izhodišče za novo diskusijo
Pod okriljem Umetnostne galerije Maribor so ob tej priložnosti združena dela, ki sicer niso razstavljena skupaj, v novih konstelacijah pa omogočajo sveže polje diskusij. Kustosinji Breda Kolar Sluga in Simona Vidmar sta v okviru kronološkega pregleda izpostavili nekatere tematske poudarke, ki pa se bodo na razstavi spreminjali. V začetni postavitvi je to Mariborska soba. 21. stoletje, ki izpostavlja najzanimivejša imena sodobne umetniške produkcije. Gre za imena, ki za seboj puščajo sledi in katerih dela so že del zgodovine slovenske umetnosti, čeprav so izrazito uprta v prihodnost. Tu so dela vse od predstavnikov srednje generacije Vadima Fiškina, Nike Špan in Nataše Prosencm, do mlajših umetnikov, kot so Jasmina Cibic, Jaša, Petra Koštruna in drugih.
Simbolna združitev slovenskega umetniškega prostora
Prvotni načrt razstave Umetnostne galerije Maribor je predvideval, da v novo načrtovani galeriji predstavi vrhunce slovenske umetnosti iz lastne zbirke in tako prvič vzpostaviti dolgo pričakovano stalno postavitev. Vendar je morala zaradi zamika pri ureditvi nove zgradbe galerije prvotni načrt opustiti. Z idejo po simbolni združitvi celotnega slovenskega umetniškega prostora v Mariboru tako zdaj predstavlja pregled slovenske likovne umetnosti zadnjih sto let in hkrati tudi slovenske umetnike prihodnosti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje