Zajčeva umetnost je po mnogih desetletjih dočakala računalnik, kakršnega je potrebovala. Vidno, ki ga prek programa proizvaja kompozicija sodobne klasike, umetnini dodaja še tretjo dimenzijo in s površine stopa v prostor.

V svojih začetkih se je dejavno poglobil v možnost kulturalizacije računalnika, možnost, ki je bila tedaj tako mlada, kot je potovanje po vesolju mlado danes. V letu 2013 se je začel vračati k realizaciji nekdanjih idej, ki jih je danes moč uresničiti.

Prenos zvoka v prostorsko bivajočo svetlobo
Za KSEVT je Zajec v sodelovanju z ekipo, v kateri so oblikovalec, postgravitacijski umetnik in direktor KSEVT-a, Miha Turšič, postgravitacijski umetnik Dragan Živadinov, programer Slavko Glamočanin ter umetnik Marko Peljhan, razvil umetnino, ki bo zvok prenesla v prostorsko bivajočo svetlobo. Osrednja točka odprtja bo glasbena intervencija, ki jo bo izvedel pianist Bojan Gorišek.

Projekt Spektralni modulator je mogoče opisati kot programirano lumino-kinetično umetnost, ki jo zgodovina zasledi že pri Kazimirju Maleviču - v končni stopnji slikarskega suprematizma, kjer barva izgine v čisti belini svetlobe in prehaja v vesolje.

Začetki v raziskovanju novih možnosti računalniške grafike
Edvard Zajec, učenec Avgusta Černigoja, slikar in pionir računalniške umetnosti, je študiral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, na Cooper School of Art v ZDA in na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani. V svoji profesionalni karieri je deloval na Univerzi v Ohiu in Minnesoti ter najdlje in najbolj opazno na transmedijskem oddelku Univerze Syracuse.

Lokalni prostor ga šele po mnogih letih, retrogradno – kot denimo njegovega mentorja Černigoja ali še prej Hermana Potočnika – zdaj umešča v nacionalne zbirke. Med drugim se je večkrat udeležil prelomnega festivala Nove tendence v Zagrebu, sodeloval na Grafičnem bienalu v Ljubljani in leta 1989 dobil priznanje za raziskovanje časovnosti v barvi na uglednem festivalu Ars Electronica v Linzu.