Judita Krivec Dragan z ministrstva za kulturo, ki je omenjeni projekt izbralo med osmimi drugimi na razpis prispelimi vlogami, je prepričana, da bo Problem vožnje po vesolju - Supre:arhitektura odmeval v mednarodni javnosti. Ne zgolj zaradi izvirnosti, s katero se loteva problema arhitekture v vesolju, česar do zdaj ni obravnaval še nihče, ampak tudi zaradi dejstva, da se bo Slovenija prvič predstavila na enem od dveh osrednjih prizorišč.

Projekt razume vizijo bienala
Organizatorjev 14. Mednarodnega arhitekturnega bienala ni bilo treba prepričevati, da so slovenskemu projektu odstopili prostor v Arselanih. Razlog je po mnenju Judite Krivec Dragan tudi v skladnosti projekta z usmeritvijo bienala v zadnjih letih, torej razmislekom o arhitekturi in njenem položaju ter vlogi v sodobni družbi. Prav tako ustreza izhodiščem kuratorja Rema Koolhaasa, ki si je zastavil predstavitev celokupnih dosežkov arhitekture.

Po besedah Mihe Turšiča, ki je z Draganom Živadinovom avtor projekta, so ga pripravljali z mislijo na kuratorjevo izhodišče, ki preizprašuje determinizme 20. stoletja in osnovne elemente v arhitekturi, zato so prijavili raketnega inženirja Hermana Potočnika Noordunga, ker je "v kontekstu razumevanja človeka v nekem neprirodnem okolju vzpostavil vesoljsko arhitekturo oziroma arhitekturo, kakršna sploh ni bila mogoča v 19. stoletju".
Potočnikov humanistični obrat
Projekt, pri uresničevanju katerega sodelujejo še Jurij Krpan, Dunja Zupančič, Špela Petrič, Peter Krečič in Tanja Želnina, je zamišljen v treh sklopih. Osrednji del je namenjen Potočniku kot pionirju vesoljske arhitekture. Turšič ga je opisal kot inženirja, ki je naredil humanistični obrat, saj se je v času, ko so tehnologijo uporabljali za uničevanje, ukvarjal s tehnologijo, ki bi omogočala bivanje v vesolju. Leta 1928 je s knjigo Problem vožnje po vesolju reševal ključne probleme bivanja v vesolju in ponudil vrsto tehnoloških rešitev za preživetje človeka v orbiti.
Tri arhitekture, ki najbolje predstavijo slovensko 20. stoletje
Drugi sklop je zamišljen kot simpozij, ki bo očrtal ontološko razumevanje vesoljske arhitekture, na njem bodo konstruktorji in misleci skušali odgovoriti na vprašanje, kaj le-ta pomeni za človeštvo in arhitekturo sploh. Tretji sklop pa bo popeljal v zgodovino slovenske arhitekture 20. stoletja, saj so na bienalu sodelujoče države prosili, da iz obdobja 1914-2014 predstavijo tri arhitekturne stvaritve, prek katerih bo mogoče razumeti modernistični razvoj arhitekture. Krečič je v ta namen izbral Plečnikovo cerkev v Bogojini, Šubicev Nebotičnik v Ljubljani in nekdanji Trg revolucije oziroma današnji Trg republike skupine arhitektov, ki jo je vodil Edvard Ravnikar.
Projekt, ki mu bo ministrstvo namenilo 85.000 evrov, bo pospremila tudi publikacija o Potočniku, vesoljski arhitekturi in 20. stoletju vključno s KSEVT-om v Vitanju.