Zadnja leta se Noordung omenja predvsem v povezavi z Vitanjem, kjer je sprva zaživela pionirju vesoljskih potovanj posvečena spominska soba, lani pa je kraj dobil tudi Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT), vendar je v resnici Maribor edino mesto na Slovenskem, s katerim je Potočnikov življenjepis neposredno povezan. Ravno raziskovanje zgodovine lastnega rojstnega mesta je k zanimanju za Hermana Potočnika pred več leti spodbudilo mariborskega založnika in galerista Primoža Premzla, ki se podpisuje pod knjigo Herman Potočnik Noordung – življenje v besedi in sliki, s Sandijem Sitarjem pa je pripravil tudi omenjeno razstavo.
Več arhivskih dokumentov, na katere je Premzl naletel pri svojem raziskovanju, je prvič razstavil na lanski razstavi v Mariboru, aktualna postavitev v NUK-u pa prinaša še nekaj novih dokumentov, med drugim razširjen rodovnik, mrliški list in smrtovnico.

V Mariboru je Herman (rodil se je 22. decembra leta 1892 v Pulju) preživel otroštvo, saj se je po smrti njegovega očeta s svojimi štirimi otroki v svoje rojstno mesto preselila mati Maria Potočnik in kot vdova po vojnem veteranu dobila novo stanovanje v poštni palači na vogalu zdajšnjega Slomškovega trga in Poštne ulice. Kljub nekaterim navedbam, da je Herman Potočnik v Vitanju preživel svoje najzgodnejše otroštvo, po Premzlovih besedah ni nobenega dokaza, da bi Potočnik kdaj prebival v tem kraju. Pravzaprav je edina Potočnikova vez z Vitanjem ta, da se je leta 1809 tam rodil njegov ded, pravi.

Prvi napačni podatki o življenju Hermana Potočnika so se pojavili že konec šestdesetih let 20. stoletja, pojasnjuje Premzl, ko se je pri nas pojavilo zanimanje zanj in ko so se posamezni novinarji spraševali o njegovem izvoru. Vendar tisti podatki, ki so se odtlej vedno znova prepisovali in prirejali, niso imeli namena zavajati ljudi, je prepričan. "Podajanje zgodovine z ustnim izročilom se pogosto izkaže kot nezanesljivo. Sredi osemdesetih in v zadnjih desetih letih pa je prišlo do dodatnih potvarjanj, ki pa so imela svoj namen in določene interese," pravi in kot primer omenja prav povezavo z Vitanjem.
Spomini Hermanovega strica
V Vitanju se je leta 1837 rodil tudi Gustav Kokoschinegg, brat Potočnikove matere. Družina se je kmalu potem preselila v Maribor, ker je oče postal upravnik mariborskega gradu. Kokoschinegg, ki mu je uspelo ustvariti uspešno kariero - bil je odvetnik v Gradcu in v devetdesetih letih 19. stoletja v dunajskem parlamentu zastopal stroga nemška načela - je svojima sinovoma zapustil za razumevanje Potočnikovih začetkov pomembne spomine. Po Premzlovih besedah je v teh jasno mogoče razbrati, v kakšnem smislu lahko družino Potočnikove matere povežemo z Vitanjem. Kokoschineggovi spomini, ki so kot manuskript oziroma rokopis izšli v 14 izvodih, so pomemben kulturnozgodovinski vir za obdobje 19. stoletja v Mariboru, slovenski prevod prvega dela pa je Premzl vključil v svojo monografijo.
Noordungov grob vendarle ohranjen
Najpomembnejše poglavje Premzlovega poglabljanja v življenje Hermana Potočnika je nedvomno odkritje njegovega groba, ki je veljal za neznanega in prekopanega. Odkril ga je avgusta lani na dunajskem evangeličanskem pokopališču (Potočnik je leto dni po koncu prve svetovne vojne - služenje v njej je imelo nepopravljive posledice na njegovo zdravje - prestopil v evangeličansko cerkev).

Grob je bil leta 1967 zaradi neplačevanja najemnine oddan v uporabo drugi družini, zato ga vdova Hermanovega brata ob svojem obisku pokopališča ni več našla. "Ko sem nekega dne hotela obiskati grob, ga ni več bilo mogoče najti. Niso me obvestili, da je za nadaljnjih 10 let potrebno plačati, in so ga kratko malo dodelili drugim. Moj protest seveda ni nič zalegel," je leta 1969 Hermanova svakinja Ilsa Potočnik Jasper zapisala Avgustu Mundu v Ljubljano. Porodile so se številne interpretacije, med drugim tudi, da je bil grob pokopan. Kot je odkril Premzl, Potočnikovi posmrtni ostanki še vedno počivajo v istem grobu, le njegovega imena na spominski plošči ni več oziroma je ta prekrita z novo nagrobno ploščo.

Na seznamu pomembnih osebnosti dunajskega pokopališča
Na Premzlovo pobudo bo zadnje počivališče enega prvih utemeljiteljev vesoljske znanosti, ki je umrl 27. avgusta 1929 za kronično tuberkulozo, dobilo tudi spomenik. Uprava pokopališča je Potočniku dodelila sosednji grob, kjer bo na obstoječem monolitu predvidoma spomladi po 45 letih znova zapisano njegovo ime. Potočnik bo vpisan tudi na seznam pomembnih osebnosti, pokopanih na dunajskem pokopališču, kar pomeni, da naj bi mesto Dunaj plačevalo najemnino za grob.
Potočnikovo futuristično razmišljanje
Nova publikacija prinaša tudi prvo objavo slovenskega prevoda dveh Potočnikovih poljudnoznanstvenih člankov "Pridobivanje energije iz toplote morja" in "Nov tip ladje", ki po Premzlovih besedah razkrivata izredno futuristično razmišljanje. Iz besedil - izid enega je avtor še dočakal, drugo pa je izšlo po njegovi smrti - je mogoče razbrati, kako močno je bil avtor zapisan zanimanju za tehnološki razvoj človeštva.
Noordung kot vzornik našega časa
Razstava, ki jo bodo odprli danes ob 19.00, obenem pa podelili tudi aktualna Trubarjeva priznanja, ne predstavlja le arhivsko podkrepljenih podrobnosti o Potočnikovem življenju, začetkov raziskovanja njegovega rodu in prvega publicističnega opozarjanja na pomen njegovega dela, ampak njegovo zgodbo postavlja v širši kontekst človekovega hrepenenja po letenju in raziskovanju vesolja. Obenem pa spomni na pomen Noordunga kot večnega vzornika - predvsem zaradi neverjetnega humanizma, ki ga razberemo v njegovem razmišljanju, pravi Premzl, pa tudi zaradi njegove predanosti, ko se je v zares skromnih okoliščinah neutrudno posvečal stvarem, ki so bile daleč pred časom. O okoliščinah, v katerih je živel, dajejo slutiti podatki v smrtovnici, ki celotno vrednost Potočnikovega premoženja ocenjujejo na dobrih 347 šilingov (Premzl jih v današnji čas preračunava nekje okoli tisoč evrov), stroški pogreba pa so bili 439 šilingov (danes bi bilo to po avtorjevih izračunih nekje 1.300 evrov).
Tudi tragična življenjska zgodba in skromne razmere, v katerih je Herman Potočnik napisal prelomno delo Potovanje po vesolju – raketni motor, so lahko pomemben opomnik današnjemu času.