"Obstajajo le narodi, ki se ukvarjajo z majhnimi problemi, in narodi, ki se ukvarjajo z velikimi problemi. Naš rojak Herman Potočnik Noordung je eden od tistih, ki so se ukvarjali z velikimi problemi, in zato v svetovni zakladnici znanja pustili svojo sled," je dejal minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk, ki je ob ogledu KSEVT-a dejal, da ni prvi, zagotovo pa ne zadnji pomembni Slovenec na tem področju.
Ob skoraj 2,5 milijona evrov vredni revitalizaciji kulturnega doma Vitanje je po ministrovih besedah država prek evropskih sredstev in denarja pristojnega ministrstva prispevala dva milijona evrov. Otvoritveno slovesnost bo v četrtek pospremilo tudi odprtje stalne razstave o življenju in delu pionirja vesoljskih poletov Hermana Potočnika Noordunga, h kateri je ministrstvo po Turkovih besedah prav tako primaknilo še 30.000 evrov.
Stik z vesoljsko postajo
Dogajanje bo minilo tudi v znamenju dveh manifestacij, ki bosta tematizirali delovanje središča in kulturalizacijo vesolja. Švicarska skupina CodAct bo izvedla umetnino Pendulum Choir, kibernetično zborovsko petje. Pripravljajo še neposredno povezavo z Mednarodno vesoljsko postajo, s katere se bosta v živo javila ameriška astronavtka slovenskih korenin Sunita Williams in ruski kozmonavt Jurij Malančenko. Slovesni govornik odprtja bo predsednik republike Danilo Türk, udeležili pa se ga bodo tudi nekateri ugledni domači in tuji strokovnjaki s področja astronomije.
Med prvimi obiskovalci objekta so že bili tudi ameriški zgodovinar Dill Hunley, ruski kozmonavt in predsednik Inštituta za zgodovino umetnosti in tehnologije na ruski akademiji za znanost Jurij Baturin, pa tudi nekdanji sodelavec Nase slovenskih korenin Anton Mavretič.
Zgodovinski astronavtski spomin Evrope
V KSEVT-u se bosta združevala znanost in umetnost ter skupaj predstavila obiskovalcu zgodovinski astronavtski spomin Evrope in evropsko astronavtsko sodobnost. "Širši javnosti želimo na ta način predstaviti delo Hermana Potočnika. Končno imamo priložnost na dolgo in široko prikazati, kaj je počel v življenju in kaj je s svojo knjigo povzročil ter kdo vse se je iz nje učil. Želimo si, da bi, tako kot vsak Slovenec ve za Prešerna, v prihodnje vedel tudi za Hermana Potočnika," pojasnjuje direktor Miha Turšič.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje