Knjigo so predstavili režiser Dragan Živadinov, industrijski oblikovalec Miha Turšič in urednica založbe Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT), pri kateri je knjiga izšla, Narvika Bovcon. Kot so povedali, gre za prvo kritično komentirano izdajo knjige, ki je izšla tudi v angleščini, dostopna pa je tudi na svetovnem spletu.

Revolucionarno delo, ki ni bilo prepoznano
Potočnik je v knjigi opisal načrt za prodor v vesolje, vključujoč bivanje človeka v tem nevarnem in neraziskanem okolju. Do podrobnosti si je zamislil vesoljsko postajo s posadko in jo postavil v geostacionarno orbito. Njegova geostacionarna postaja je sestavljena iz treh delov; observatorija, solarne elektrarne in bivalnega kolesa. Knjiga ima 188 strani in vsebuje 100 avtorjevih ilustracij.

S svojimi številnimi idejami je Potočnik postal eden izmed utemeljiteljev astronavtike (kozmonavtike). Na začetku so ga jemali resno le Hermann Oberth, s katerim si je verjetno dopisoval, in njegovi sodelavci, pozneje pa tudi Wernher von Braun in britanski pisec znanstvene fantastike in futurolog Arthur Charles Clarke, ki je Potočnikovo odkritje uporabil že leta 1945, ko je v reviji Wireless World objavil prelomni članek, v katerem je na Noordungovo orbito idejno utiril komunikacijske satelite.

Številni prevodi
Slovenska matica je sicer že leta 1986 izdala prevod omenjene Potočnikove knjige izpod peresa Petra Srakarja, ki se podpisuje tudi pod tokratno izdajo skupaj z Andrejo Alt in Rokom Podgrajškom. Knjigo so oblikovali Boris Valant, Miha Turšič in Dunja Zupančič. V državni knjižnici v Berlinu je bil leta 1984 odkrit drugi ponatis nemške izdaje iz leta 1938. Leta 2008 se je izkazalo, da je to pravzaprav tretji ponatis, saj je drugi izšel že leta 1929. Herman Potočnik ni napisal samo knjige, ampak tudi (vsaj) dva poljudnoznanstvena članka, ki sta bila objavljena maja 1928 in septembra 1929 v dunajski reviji Der getreue Eckart.

Nova izdaja prinaša med drugim še predgovore zgodovinarke ruskega državnega muzeja kozmonavtike v Kalugi T. N. Želnine, vesoljskega znanstvenika Fredericka I. Ordwaya III. ter zgodovinarjev pri Nasi v Washingtonu Rogerja D. Launiusa in J. D. Hunleyja. Kot je dejal Turšič, Želnina že 30 let raziskuje Potočnikovo delo, med drugim pa je odkrila tudi ruski prevod Problema.

Povezava znanosti in umetnosti
Glavna urednica založbe Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) Narvika Bovcon je na predstavitvi knjige dejala, da se bo novoustanovljena založba usmerila v povezovanje znanosti in umetnosti, saj sta se "paradigmi umetnosti in znanosti nedavno razšli", zato ju je smiselno znova povezati. Povezovanje znanosti in umetnosti ustvarja sodobno kulturo z imaginacijo in vizionarstvom, je še dejala Bovconova.

Povezovanje znanosti in umetnosti je področje skoraj 30-letnega delovanja Živadinova, ta povezava pa bo tudi temelj dejavnosti v objektu KSEVT v Vitanju. Živadinov je poudaril, da je 20. stoletje proizvedlo veličastne fenomene v znanosti in umetnosti, kot je konstruktivizem. V polju umetnosti sta med drugimi njegova slovenska predstavnika Avgust Černigoj in Srečko Kosovel, v polju znanosti o vesolju pa Herman Potočnik.