Minister Turk sodelovanje Slovenije z Europeano podpira, ker
Minister Turk sodelovanje Slovenije z Europeano podpira, ker "verjamemo v demokratičnost dostopa do znanja, kulture in umetnosti, a tudi, ker slutimo v digitalizirani kulturni dediščini velik razvojni in gospodarski potencial. " Foto: Europeana
Potočnikova dognanja so med drugim uporabljali pri grajenju vesoljskih plovil nemško-ameriški raketni strokovnjak Werner von Braun (1912–1977). Braun je poudaril, da Potočnik "sodi med vesoljske pionirje, ki so prispevali k realizaciji vesoljskega programa levji delež" in "da je bila njegova knjiga zgodovinska prelomnica v svetovni vesoljski raketni tehniki". Foto: Europeana

Ministre, pristojne za kulturo, so namreč maja letos v Bruslju na predstavitvi Europeane zaprosili, da napišejo blog o nečem, kar ima njihova država na Europeani in kar bi želeli širše predstaviti.

Minister Turk se je odločil za predstavitev knjige Hermana Potočnika Noordunga Problem vožnje po vesolju. "To je vsekakor lep primer, kako je bogastvo akumulirane zakladnice znanja in umetniških presežkov v Europeani lahko generator prihodnjih umetniških iskanj in ekonomskih pobud," je med drugim zapisal v blogu.

Europeana je evropska digitalna knjižnica, ki ponuja dostop do evropskih kulturnih zakladov v digitalni obliki. Poleg gradiv knjižnic arhiv hrani tudi gradivo muzejev, arhivov in multimedijskih arhivov. Portal je javno dostopen od novembra 2008.

Vizionarski načrt osvajanja vesolja
Knjiga Problem vožnje po vesolju je prvič izšla v Berlinu leta 1929 in je predstavila vizijo geostacionarne postaje, sestavljene iz treh delov: observatorija, solarne elektrarne in bivalnega kolesa. Potočnikovo odkritje je pozneje uporabil britanski pisec znanstvene fantastike in futurolog Arthur C. Clarke, ki je že leta 1945 v reviji Wireless World objavil prelomni članek, v katerem je v Noordungovo orbito idejno utiril komunikacijske satelite.

"V Problemu vožnje po vesolju se je ukvarjal tudi z izzivi bivanja v vesolju," o Potočniku še piše minister. "Vesoljsko postajo si je zamislil kot kolo, ki bi se zavrtelo okrog središčnice vsakih osem sekund in s tako ustvarjeno umetno težnostjo omogočalo normalno bivanje –, možnostmi znanstvenega raziskovanja v absolutnem vakuumu in temperaturi blizu absolutne ničle ter opazovanja zemlje iz vesolja."