Rado in Ksenija Hribar predstavili dvig in zaton meščanskih družin Gorup in Hribar, njihov gospodarski pomen in njihove darove slovenskemu narodu.

Razstavo o usodi Rada in Ksenije Hribar bodo v galeriji Mestne hiše v Kranju odprli drevi ob 19. uri. Poleg življenjske zgodbe zakoncev so predstavljeni tudi gospodarski pomen meščanskih družin Gorup in Hribar, prenova gradu Strmol, umor zakoncev, izkop njunih posmrtnih ostankov, pokop in rehabilitacija.

"Na razstavi je na ogled predvsem dokumentarno gradivo. Predstavljene so fotografije. Kot ilustracija kulturnega dometa obeh družin pa sta razstavljena tudi Jakčeva portreta Rada in Ksenije ter portret Ksenije Hribar, ki ga je naslikala Ivana Kobilca. Poleg tega je na ogled pudrnica, ki je bila najdena v grobu," je pojasnil vodja projekta razstave Jože Dežman.

Predstavljeni so tudi izvirni izvodi prevodov romana Draga Jančarja To noč sem jo videl, v katerem je zajeta zgodba zakoncev Hribar. Kot poudarja Dežman, številni slovenski natisi romana in prevodi v tuje jezike, ki jih bo kmalu več kot 20, tlakujejo njuno pot doma in po svetu.

Avtorji razstave so poleg Dežmana še Angelika Hribar, Peter Hribar, Draško Josipovič, Nika Leben in Damjana Pečnik. Razstavne eksponate so si izposodili tudi v Notranjskem muzeju Postojna in Mestnem muzeju Ljubljana.

Želijo, da razstava dobi stalno mesto na gradu Strmol
V Mestni hiši bo razstava na ogled do 1. oktobra, nato pa si želijo razstavo za stalno postaviti na gradu Strmol, in sicer ob obletnici postavitve spominskega obeležja zakoncema Hribar, ki so ga v gradu slovesno odkrili konec lanskega oktobra. "Upam, da bo ta razstava pomenila dostojno oddolžitev graditeljem tega, kar danes vidimo na Strmolu," je dejal Dežman.

Kot je ocenil, gre za megalitsko zgodbo slovenske družbe, ki bi si zaslužila knjigo, film in morda še večjo zgodovinsko študijo. "Pri razstavi pa gre za poziv k dojemanju veličine slovenskega meščanstva, dojemanju njegove tragike in hkrati prijazno povabilo k sožitju in spravi," poudarja Dežman in dodaja, da se razstava končuje z odprtjem spominske plošče in pomembnim državniškim opravičilom predsednika republike Boruta Pahorja vsem žrtvam tovrstnega terorja.

Premožnega ljubljanskega industrialca Rada Hribarja in njegovo ekstravagantno ženo Ksenijo so umorili pripadniki varnostno-obveščevalne službe januarja 1944, ko je, kot so zapisali ob razstavi, komunistični teror na Gorenjskem dosegel vrhunec. Njune posmrtne ostanke so arheologi v gozdu nad vasjo Mače izkopali marca lani, pokopali pa so jih v družinski grobnici na ljubljanskih Žalah.