Slike Amadea Modiglianija so bile od marca na ogled na veliki razstavi v genovski Doževi palači (italijansko: Palazzo Ducale), ki je bila namenjena predstavitvi umetnikove ustvarjalne poti, s poudarki na ključnih trenutkih, ki so zaznamovali njegovo kariero.

Za tridnevno, predčasno zaprtje razstave se je odločila fundacija, ki je sponzorirala to veliko postavitev. Do zaprtja je prišlo zavoljo sodelovanja fundacije v preiskavi, ki bo pokazala, ali so nekatera platna res ponarejena oz. katera natančno to so.

"Celo otrok bi lahko zaznal"
"Pravilno so ravnali. Šlo je za nekaj skrajno sramotnega," je za Telegraph o tej nedavni potezi fundacije dejal italijanski umetnostni kritik in zbiratelj Carlo Pepi, ki je pravzaprav tudi obvestil oblasti o sumu, da gre za prevaro. "Michelangelo je 'michelangelo'. Picasso je 'picasso'. Vendar če je slika ponaredek, ji umanjka duša - in tem je manjkala tista tridimenzionalna eleganca Modiglianija – celo otrok bi lahko zaznal, da gre za neprebavljive ponaredke," je še dejal.

79-letni Carlo Pepi se že desetletja bori proti prevaram na področju umetnin. Svoje dvome o pristnosti platen na tej genovski razstavi je začel javno izražati že februarja, ko je razstavni prostor prihajajočo postavitev oglaševal z reprodukcijo sicer leta 1918 z oljnimi barvami naslikanega dela Marija, hči ljudstva.

Neumoren borec proti umetnostnim prevaram
"Moj bog, ko sem videl plakat z Marijo ter nato pregledal katalog in videl še druge, sem si mislil: 'Ubogi Modigliani, da mu pripisujejo te grde ostudnosti!'" Sicer je Pepi v preteklosti že večkrat javno opozarjal na domnevne ponaredke, tokrat pa se je zaradi obsega te predpostavljene prevare odločil, da se bo obrnil na posebno enoto rimskih karabinjerjev, ki skrbi za odkrivanje umetnostnih prevar. Francoski umetnostni zgodovinar Marc Restellini, sicer tudi ustanovitelj pariške Pinakoteke in strokovnjak za Modiglianija, je pritrdil Pepiju in razstavo označil za "porajajočo dvome".

100.000 naplahtanih obiskovalcev razstave
Sodnoupravni uradniki so se nato po prejemu več neodvisnih potrditev o sumu prevare odločili zapreti razstavo tri dni prej, kot je bilo načrtovano – kar pa ni kaj pretirano razveseljiva informacija za 100.000 ljudi, ki si jo je že ogledalo, seveda misleč, da uživa v navdihujočih umetnikovih izvirnikih. V preiskavi so trije ljudje, vključno s kuratorjem razstave, ki prihaja iz Lugana v Švici. Genovska Doževa palača pa je objavila izjavo za javnost, v kateri "ponuja celovito sodelovanje" pri preiskavi.

"Proti temu sem se boril vse svoje življenje, vendar bi potrebovali celo vojsko ljudi, kot sem jaz. Več umetnostnih zgodovinarjev bi moralo poskušati ustaviti ta dotok ponaredkov. Sicer se bo uničilo ubogega Modiglianija," je zaključil Carlo Pepi v svoji izjavi za Telegraph.

Amedeo Modigliani (1884-1920) se je rodil v Livornu na severu Italije ter se leta 1906 nastanil v Parizu, najprej na Montmartru in nato na Montparnassu. Iz njegove tragične usode je nastala legenda, ki je pripomogla k priljubljenosti njegovega dela. Tako kot številni drugi njegovi sodobniki je životaril v slabih razmerah in življenje brezpogojno zapisal umetnosti. Njegov opus v največji meri obsega portrete in akte, znan pa je predvsem po značilnih portretih z mandljastimi očmi.

Kot občudovalec Paula Cezanna, Pabla Picassa in Constantina Brancusija je bil Modigliani blizu mnogim umetnikom svojega časa, kot sta Chaim Soutine in Juan Gris ter predvsem Moise Kisling, pri čemer mu je uspelo ohraniti povsem svojevrsten slog. Umrl je v starosti 35 let zaradi tuberkuloznega meningitisa.