Dela iz zbirke Rheingold, ki je galerija za dalj časa dobila na posodo. "Tako se lahko Albertina zdaj pohvali z največjo zbirko Baselitzevih del na papirju na svetu," je pojasnil direktor galerije, Klaus Albrecht Schröder. Georg Baselitz, ki se je sicer rodil kot Hans-Georg Kern, a se je preimenoval na čast svojega vzhodnonemškega rojstnega mesta, v očeh severnoameriške kritike velja za neoekspresionista, na stari celini pa predvsem za postmodernista.

Star znanec vzhodnonemške policije
Njegova kariera je vzvetela v začetku šestdesetih, ko je njegov avtoportret, Die große Nacht im Eimer (Velika noč v vedru), ki je prikazoval dečka, ki se samozadovoljuje, sprožil policijsko raziskavo. Baselitzevi portreti izstopajo po tem, da umetnik svoj motiv pogosto postavi na glavo in tako subjekt osvobodi njegove vnaprej določene vsebine.

Izsposoja za 15 let
Albertina je zdaj bogatejša za 58 akvarelov in sedem slik. Gre za dela, v katerih se je umetnik, rojen leta 1938, posvetil predvsem reinterpretaciji lastnih del, nastalih v 60. in 70. letih. Sicer pa bo v Albertini od 18. januarja do 24. aprila pod naslovom Georg Baselitz Remix razstavljena zbirka risb in slik, ki je že bila predstavljena v Münchnu.

Albertina bo z 65 deli, ki jih je dobila na posodo, lahko razpolagala vsaj do leta 2022. Zbirka Rheingold, ki jo je leta 2001 ustanovilo šest nemških zbiralcev in katere težišče je v sodobni umetnosti, je na svoja pleča prevzela tudi zavarovanje del. Sicer si Albertina niti ne bi mogla privoščiti, da sprejme Baselitzeva dela.

Najstarejši muzej na svetu
Dunajska galerija Albertina, ki slovi po svoji grafični zbirki, v kateri je več kot 44.000 risb in 1,5 milijona grafičnih listov iz različnih obdobij, velja za najstarejši muzej na svetu. Zbirko, v kateri so dela umetnikov, kot so Dürer, Rembrandt in Leonardo da Vinci, je ustanovil nadvojvoda Albert (1738-1822). Danes zbirko dopolnjujejo tudi številna dela moderne in sodobne umetnosti, na primer Schielejeva, Klimtova, Rauschenbergova in Pollockova platna.

Vedno je še prosttor za izboljšave
Sicer pa želi Schroeder zbirko še razširiti z deli pomembnih sodobnih umetnikov. V naslednjem letu si bo tako prizadeval dobiti dela nemških slikarjev Marcusa Luepertza in Joerga Immendorfa. Poleg tega od jeseni 2007 načrtuje stalno postavitev del moderne od leta 1960.