V Cankarjevem domu so odprli razstavo Grafika v Italiji 16. in 17. stoletja iz zbirke starih mojstrov Hrvaške akademije znanosti in umetnosti (HAZU). Ob delih italijanskih avtorjev razstava zajema tudi dela nekaterih avtorjev, ki sicer niso Italijani, a se je njihov opus razvijal in širil v prostoru italijanskega grafičnega snovanja. Med pomembnejšimi primerki na razstavi so dela iz kroga Andree Mantegne in Marcantonia Raimondija ter grafični listi bratov Agostina in Annibaleja Carraccija, Rafaela Guidija, Carla Cesia in Giovannija Cesarea Testija.

Vloga grafik pri oblikovanju vizualnega spomina novega veka
Zgodovina grafike je na eni strani povezana z razvojem grafičnih tehnik in njihovo uporabo, na drugi pa je bil njen pomen odločilen za oblikovanje vizualnega spomina novega veka. Grafike starih mojstrov so svojevrstna baza likovnih podatkov, ki so jo zbirali umetniki in zbiralci in ki je bila s svojimi zamislimi ter likovnim jezikom glavni povod za nastanek drugih umetnin.

V novoveški Evropi je od začetka 16. stoletja nastajala vzporedna zgodovina razširjanja slik s pomočjo grafik, ki so jih prenašali umetniki, trgovci, zbiralci in meceni. Meja je postala mehka in pretočna, potovanja grafik pa se danes kažejo v skorajda potopisnem in dopolnilnem načrtu potovanja velikih slogovnih sprememb, ki jih grafični listi interpretirajo. To je tudi razlog, da bodo na razstavi zastopani mojstri, ki niso Italijani, saj se je njihovo delovanje v tem kulturnem prostoru napajalo in je bilo vanj sprejeto ali pa je s svojimi inovacijami nanj vplivalo.

Poleg zbiralcev grafičnih odtisov so imeli pomembno vlogo pri ohranjanju grafičnega spomina tudi založniki, saj so s tem, ko so hranili matrice, ohranili trajnejši del grafike, ki ga je bilo tudi pozneje mogoče razmnoževati.

Pomemben skupek izjemnih primerkov
Zbirka starih mojstrov Kabineta grafike HAZU-ja je zaradi svoje starosti, občutljivosti in pričevalnosti izjemno pomemben del zgodovine evropske grafične umetnosti. Zbirka je svojevrsten skupek izjemnih primerkov, ki predstavljajo vse stopnje grafičnega lista v nastanku, namenu in usodi skozi čas.

Kabinet grafike je kot specializirana institucija začel delovati po drugi svetovni vojni. Ob prestrukturiranju zbirke ob koncu 50. let prejšnjega stoletja so iz nje izločili veliko celoto s kulturnozgodovinsko tematiko. S tem je zbirka dobila današnji obseg in je določena kot zbirka umetniškega gradiva, v katero pa ne sodi grafika uporabnostne produkcije.

Avtorica razstave in spremljajočega kataloga je Margita Sveštarov Šimat. Razstava, ki bo odprta do 18. marca, je nastala v sodelovanju med HAZU-jem in SAZU-jem, uresničili pa so jo z zagrebškim Kabinetom grafike HAZU-ja, ki je lani gostil razstavo Japonski lesorezi iz zbirke SAZU-ja.