Arheologi in delavci Gorenjskega muzeja bodo s pomočjo fotografij in tridimenzionalnih posnetkov skušali predstaviti zgodbo o nekdanjem hotelskem ponosu Kranja in uničenem najdišču s srednjeveškim obzidjem, jarkom, kamnolomom za mlinska kolesa in domnevnim daritvenim mestom.

Dvojna izguba
Namen razstave je po besedah muzejske svetnice Verene Vidrih Perko opozoriti in seznaniti javnost z dvojno izgubo: starega mestnega hotela, ki je bil nekoč v ponos Kranju, pa tudi z letošnjimi izkopavanji odkritega arheološkega najdišča.
Propadajoči hotel Jelen je bil porušen konec leta 2010, na lokaciji ob vhodu v mesto pa naj bi trzinska družba Elektroservisi postavila stanovanjsko-poslovni objekt Dvorec Jelen. Po predhodnih preiskavah, ki niso pokazale prisotnosti arheoloških ostankov, so delavci začeli izkop gradbene jame, pri tem pa naleteli na najdišče.

Izguba pri gradnji, izguba arheoloških ostankov
Investitorji so najprej dela za nekaj dni ustavili, na gradbišče so se vrnili arheologi, vendar pa so gradbeni stroji po dovoljenju za nadaljevanje del najdbo uničili. Vsaka ustavitev del prinaša izgubo tako pri gradnji kot tudi s svojimi odmevi na trgu nepremičnin, so o uničenju arheološkega najdišča povedali v informacijski pisarni družbe Elektroservisi.
Na kranjski območni enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine, kjer so po dokumentiranju najdbe dovolili nadaljevanje del, svojo odločitev pojasnjujejo s tem, da zemljišče ni zavarovano kot kulturni spomenik ali vpisano v register kulturne dediščine kot arheološko najdišče oz. varovano na podlagi občinskih prostorskih aktov.

Kapitalistična družba brez identitete
Po odkritju je zavod sicer odložil posege, izdelan je bil 3D-posnetek najdišča in dopolnjena dokumentacija o najdbah. S tem je investitor izpolnil vse zahteve, predpisane s kulturnovarstvenimi akti. Zavod je hkrati podal mnenje, da ni zakonske podlage za to, da bi investitorju brez zagotovitve odškodnine lahko retroaktivno spremenili pogoje za izvedbo njegove investicije.
Vidrih Perkova razume argumente investitorja in zavoda, hkrati pa opozarja, da bi v takšnih primerih lokalne ali državne oblasti v interesu javnosti morale najti denar za nadomestilo izgube. "Gre namreč za kulturno dediščino in del naše identitete," je povedala in razmišljala, da kapitalistični družbi morda ustreza družba brez identitete.
Rešitev: nadomestni skladi?
Nadaljevanje gradbenih del je bilo zakonito, ne pa tudi povsem legitimno, je prepričana Vidrih Perkova. Boljša rešitev bi bili po njenem mnenju nadomestni skladi za investitorje ob tovrstnih arheoloških najdbah, ki bi krili izgubo zaradi zaustavljenih del ali sprememb projekta, s katerim bi dragocena najdišča lahko ohranili.