'Zvest kronist Ljubljane - svetovne prestolnice knjige', kot je fotografa opisal načelnik Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana Uroš Grilc, je v svoj objektiv ujel tisti pravi duh projekta, ki ga lahko do 26. avgusta začutimo ob ogledu njegovih fotografij v osrednjem atriju Mestne hiše.
Fotografov pogled na leto, ki ga je živel z Ljubljano - svetovno prestolnico knjige, je zajet skozi različne lokacije, različna dogajanja. Kot je na odprtju razstave povedal Fras sam, ni sledil toliko protokolarnemu dogajanju kot prej posameznim detajlom, posameznim protagonistom.
Čiste fotografije s svojo zgodbo
Fotografije na razstavi z naslovom Utrinki Ljubljane - svetovne prestolnice knjige, niso toliko fotografije knjig, ampak tistih, ki jih pišejo, tistih, ki jih berejo, tistih, ki jih uprizarjajo, tistih, ki o njih razmišljajo, skratka, vseh tistih, ki jim je (bil) projekt pravzaprav namenjen. So 'portret' projekta, ki je vpeljal nov diskurz o knjižni kulturi in opozoril na pomen knjige kot temelja razvoja vsakega posameznika in družbe, v kateri živi. Po besedah Uroša Grilca Ljubljana – svetovna prestolnica knjige ni bila le zgodba o literaturi, pesnikih in pisateljih, ampak o knjigi v najširšem pomenu besede. Fotografije Mihe Frasa uvajajo čiste pojme in pripovedujejo svojo zgodbo o letu, ko je srce Ljubljane bilo v znamenju knjige.
Na fotografijah prepoznamo nekaj znanih pisateljev in pesnikov, kot so Boris Pahor, Tone Pavček in Neža Maurer, utrinek z otvoritvene slovesnosti knjižnega leta, obiskovalce odprtja Spacalove razstave, drobcene knjige z razstave najmanjših knjig, prizor iz uprizoritve Pahorjeve Nekropole, s katero se je v italijanskem gledališču Verdi v Trstu prvič slišala slovenska beseda, bralca Knjižnice pod krošnjami in številne druge dogodke oziroma njihove obiskovalce, ki so 365 dni v središče postavljali knjigo in njeno moč.