Med bolj znanimi imeni razstave je gotovo Joseph Beuys, leta 1986 umrli umetnik, kipar, grafik, likovni teoretik in pedagog. Foto: EPA
Med bolj znanimi imeni razstave je gotovo Joseph Beuys, leta 1986 umrli umetnik, kipar, grafik, likovni teoretik in pedagog. Foto: EPA
Anselm Kiefer
Z Josephom Beuysom je v 70. letih študiral tudi Anselm Kiefer. Umetnik, ki je bil rojen prav v zadnjih mesecih druge svetovne vojne, se na svojih delih pogosto ukvarja prav z nemško zgodovino in s holokavstom, pri tem pa so nanj vplivala dela Paula Celana. Foto: EPA
Rosemarie Trockel
Še vedno pomembna predstavnica sodobnega nemškega ustvarjanja je tudi Rosemarie Trocke, ki se v svojem delu ukvarja s sodobnimi družbenimi vprašanji, zlasti položajem žensk v umetniškem svetu. Foto: EPA

V berlinskem razstavišču Martin-Gropius odpirajo razstavo z naslovom 60 let - 60 del. Umetnost Zvezne republike Nemčije od leta 1949 do 2009. Postavitev, ki jo bo odprla nemška kanclerka Angela Merkel, bo na ogled do 14. junija.

Pri postavitvi je sodelovalo devet kuratorjev, med katerimi sta Götz Adriani in Bazon Brock, ki so se odločili vsa ta leta predstaviti s slikami, kipi, fotografijami in z instalacijami. Vsako leto nemške zgodovine je tako predstavljeno s po enim delom, nastalim v Nemčiji.

Umetniška dela na razstavi spremljajo posnetki pomembnejših družbenih dogodkov, ki so zaznamovali zgodovino Nemčije. Te predvajajo na natančno 60 zaslonih. Za lažjo časovno predstavo pa skrbi časovni trak, na katerem so prikazani politični in družbeni dogodki, ki so odločilno zaznamovali teh šest desetletij.

60 umetnikov in njihovo delo
Umetniki, ki po mnenju kuratorjev najbolj zaznamujejo zadnjih šest desetletij nemške zgodovine, so Kai Althoff, Horst Antes, Stefan Balkenhol, Georg Baselitz, Willi Baumeister, Christiane Baumgartner, Bernd in Hilla Becher, Joseph Beuys, Anna in Bernhard Blume, Walter Dahn/Jiri Dokupil, Hanne Darboven, Günther Förg, Rupprecht Geiger, Isa Genzken, K.O. Götz, Bruno Goller, Gotthard Graubner, Andreas Gursky, Hans Hartung, Eberhard Havekost, Werner Heldt, Georg Herold, Gerhard Hoehme, Karl Hofer, Candida Höfer, Rebecca Horn, Jörg Immendorff, Anselm Kiefer, Martin Kippenberger, Konrad Klapheck, Imi Knoebel, Norbert Kricke, Markus Lüpertz, Heinz Mack, Wolfgang Mattheuer, Jonathan Meese, Olaf Metzel, Ernst Wilhelm Nay, Carsten Nicolai, Marcel Odenbach, Albert Oehlen, Palermo, A. R. Penck, Otto Piene, Sigmar Polke, Neo Rauch, Tobias Rehberger, Daniel Richter, Gerhard Richter, Thomas Ruff, Reiner Ruthenbeck, Bernard Schultze, Emil Schumacher, Thomas Schütte, Thomas Struth, Wolfgang Tillmans, Rosemarie Trockel, Günther Uecker, Hans Uhlmann, Franz Erhard Walther, Corinne Wasmuht in WOL.

45 let trajajoče nemško vprašanje
Potem ko so po koncu druge svetovne vojne nemško ozemlje zasedle zavezniške sile, so leta 1949 proglasili Zvezno republiko Nemčijo (ZRN), kamor je sodil zahodni del Nemčije pod britanskimi, ameriškimi in francoskimi zasedbami, in Nemško demokratično republiko (NDR), torej vzhodno Nemčijo, ki je pripadala pod sovjetsko zasedbo. 45 let trajajoče nemško vprašanje, zaznamovano tudi s političnimi napetostmi v okviru hladne vojne, se je končalo oktobra leta 1990 s priključitvijo dežel NDR-ja k ZRN-ju.

M. K.