Najdaljši ohranjeni del berlinskega zidu je prizorišče razstave, ki prinaša projekcije posamičnih posnetkov iz videov, ki jih je z zahodne strani zidu leta 1984 posnel ameriško-nemški umetnik Stefan Roloff. Posnetki v okviru razstavnega projekta Onkraj zidu se raztezajo na 229 metrih ostanka zidu in so projicirani na njegovo zahodno stran.

13. avgust 1961 - dan začetka gradnje zidu
Namen projekta je ohranjanje spomina na zid, ki ga je vzhodnonemška oblast začela graditi 13. avgusta 1961 oziroma so na ta dan začrtali mejo med sektorji; tako se je ta dan zapisal v zgodovino kot dan začetka gradnje zidu. Ta je padel šele 9. novembra 1989 in to je bil tudi najočitnejši začetek konca totalitarnih režimov na evropskih tleh.

"Obstaja zelo malo avtentičnih lokacij, kjer lahko še vedno vidite, kar je ostalo od zidu," je na novinarski konferenci povedal Klaus Lederer, berlinski senator, pristojen za kulturne in evropske zadeve.

Intimne usode prebivalcev Vzhodnega Berlina
Na razstavi je mogoče med drugim videti posnetke vzhodnonemških vojakov, ki gledajo skozi daljnogled, se vzpenjajo po lestvah na stražarske stolpe in patruljirajo ob zidu. Hkrati so prikazane tudi zgodbe in silhuete ljudi, na življenja katerih je zid močno vplival.

Med drugim je na posnetkih viden moški, ki ga je oblast obtožila fetišizma, nato ženska, ki je bila aretirana zaradi razglednice, ki jo je prejela od prijatelja iz Zahodnega Berlina, in še ena ženska, katere stanovanje je bilo polno Stasijevih prisluškovalnih naprav.

Naključno srečanje v združenem mestu
Mario Roellig je ena izmed žrtev, katerih zgodba je izpričana v okviru projekta Onkraj zidu. Tajna policija Stasi ga je zaslišala in zaprla, potem ko je poskušal pobegniti na Zahod, da bi lahko zaživel skupno življenje s svojim partnerjem. Roelling se še danes živo spominja, da mu je eden od zasliševalcev dejal, da ga bodo našli kjer koli.

Mnogo let kasneje, ko je zid že padel in je Roellig delal kot prodajalec, je v kupcu, ki je povpraševal po cigarah, prepoznal svojega zasliševalca. Dejansko ga je Roellig ob tej priložnosti vprašal, ali se mu namerava opravičiti, vendar je bil ob tem deležen zgolj kričanja, da je bila njegova kazen povsem upravičena.

Ko se naenkrat znajdeš na napačni strani
"Zame je pomembno govoriti o tem, da se lahko znebim strahu pred tem krajem, tistim časom in predvsem pred storilci, ki so še vedno nekje naokoli," pojasni Roellig, ki danes živi v zahodnem delu nemške prestolnice.

Ob tem še pove, da spomini še vedno vzniknejo na plano, ko prečka nekdanjo mejo, in da še danes ni sposoben prenočiti na domu svojih staršev v vzhodnem delu Berlina. "Tudi vse do današnjega dne ne morem ostati tam čez noč, saj me preganja misel, da bo zid ponovno zrasel in da se bom ponovno znašel na napačni strani," še doda.

Avtor projekta Stefan Roloff izpostavlja, da je razstava še posebej pomembna v času, ko želi predsednik ZDA Donald Trump zgraditi zid ob meji z Mehiko.